Menim, da sem precej zahtevna zaposlena. Nekateri bi temu rekli »milenijske muhe«, a prepričana sem, da moje »zahteve« niso značilne le za mlajše generacije. Kdo pa si v resnici ne želi zanimivega in razgibanega dela? Kdo se raje ne bi po končani šoli nič več učil? Komu ni čisto nič mar za osebni in profesionalni razvoj? Verjamem, da takšnih ljudi ni veliko v nobeni generaciji. Hkrati pa seveda zelo cenim tudi varnost zaposlitve, ki je predpogoj, da lahko svojo kreativnost in ideje sploh učinkovito razvijam. Želim si t. i. »flexicurity« zaposlitve: po eni strani možnosti fleksibilnega dela, gibanja, učenja in nabiranja izkušenj, po drugi strani pa zanesljivega vodstva, jasnih ciljev in varnosti. Je to utopično?
Kdo je pravzaprav talent?
Če se vam zdaj po glavi plete nekaj takšnega: »Hja, ampak pred 30 leti ni nihče zahteval fleksibilnega delovnega časa!« ali pa »Ko smo bili mi mladi, je bila najpomembnejša zvestoba delodajalcu, zdaj pa si zaposleni vedno bolj zmišljujejo!« imate seveda prav. A te razlike ne nastajajo zaradi prihoda »nove vrste ljudi«, imenovane milenijci in Generacija Z. Nastajajo zato, ker so se spremenile okoliščine. In posamezniki, ki se tem okoliščinam najbolj agilno prilagajajo, ki so radovedni, ki iščejo in delijo znanje. Neomejeno s starostjo, spolom, izobrazbo in podobnimi dejavniki vsak prinaša v podjetje nekaj edinstvenega.
To pomeni, da je prav vsakdo talent in če znamo ta talent uporabiti pri delu, je to neprecenljivo.
Po Paretovem principu 80/20 so talenti tistih 20 % posameznikov, ki prispevajo 80 % učinkov. Ker pa talenti potrebujejo veliko gibanja, svobode in izzivov, jih je težko zadržati. Včasih si jih je tudi težko privoščiti ali pa talentov s specifičnimi znanji primanjkuje in jih ne moremo dobiti. Delni odgovor na to je »freelancing« in različne oblike »gig-ekonomije«, ki pa jim manjka ena ključna sestavina: varnost. »Flexy« brez »curity« se hitro sprevrže v izkoriščanje na obeh straneh. Kako torej doseči win-win situacijo?
Mobilnost talentov je še vedno nizka
Pred našimi očmi se razvija povsem nov ekosistem dela, ki korenito spreminja načine zaposlovanja, sodelovanja, razvoja, nagrajevanja in vodenja. Gibanje informacij, dobrin in storitev je vedno hitrejše. Kaj pa gibanje talentov? Globalne raziskave kažejo, da manj kot polovica podjetij omogoča zaposlenim interne (lateralne) premike med poklici ali delovnimi mesti, kljub temu da ima mobilnost dokazano zelo velik pozitiven vpliv na ekonomsko rast.
Verjamem, da so različne oblike mobilnosti (mobilnost znotraj podjetja, med podjetji v določeni državi, znotraj industrije v regiji in globalno) trend, ki vodi v win-win »flexicurity« situacijo.
Tako namreč talenti ostanejo varno zaposleni v eni organizaciji, učijo in razvijajo pa se tudi v novih okoljih, od strokovnjakov iz drugih industrij. Z mobilnostjo pridobijo vsi – čeprav se začne s tem, da nekdo določeno znanje potrebuje, drugi pa ga ima, se v realnosti enakovredno učita drug od drugega ter drug z drugim.
Kaj pa mobilnost talentov v Sloveniji?
Pri mobilnosti znotraj podjetij nam gre že dokaj dobro. Veliko podjetij namreč že omogoča kroženje zaposlenih ali interno menjavo delovnega mesta, oziroma vsaj razmišljajo o tem. Drugi nivo, izmenjave med podjetij, pa so že večji izziv. Pravzaprav so takšne izmenjave (pri katerih ne bi šlo za pogodbeno sodelovanje/svetovanje) zelo zelo redke. Najbrž zato, ker si podjetja talente še vedno lastijo, se za njih borijo in jih na vsak način zadržujejo. Živijo v iluziji, da je nekdo »njihov«. Pa je to res tako – ste vi od podjetja ali svoji? Vam je všeč biti last nekoga? Strah pred »krajo« talentov v podjetjih je še vedno večji kot želja po povezovanju. A vedno več zaposlenih, ki imajo tudi »curity«, se počuti ujeto v zlato kletko, kar avtomatično vpliva na zadovoljstvo in motivacijo. Zdi se, da smo prišli v status quo. No, mogoče pa le ne bo več dolgo tako.
Talent Cloud
Že približno eno leto sodelujem pri razvoju projekta Talent Cloud – projekta, ki bo omogočil izmenjavo zaposlenih med podjetji. Ideja za projekt je nastala na našem prvem Competo HR hekatonu, razvijali pa smo jo tisti najbolj »zagreti« posamezniki v medpodjetniški ekipi.
Pravzaprav je bil že razvoj projekta odličen primer izmenjave med podjetji – »Cloudovci« namreč prihajamo iz 5 različnih podjetij, ki so nam vsa odprla vrata, da smo skupaj razvijali, se učili in nabirali izkušnje.
Kakšne rezultate pričakujemo? Zagotovo želimo končati vseh 10 pilotnih izmenjav talentov med podjetij, ki bodo trajale 5 – 10 dni v obdobju treh mesecev. Želimo si, da bodo na izmenjavah nastale res konkretne rešitve izzivov, katere smo si zadali, da jih rešimo na svojih delovnih mestih. Na ta način bodo podjetja in posamezniki izkoristili pogled od zunaj in se svojih izzivov lotili na drugačen način. Tako bo širša gospodarska skupnost v Sloveniji prepoznala, kakšna neverjetna moč se skriva v deljenju in se priključili naslednji izvedbi izmenjave. S tem pa ne bomo več tekmovali med sabo na dvomilijnoskem trgu, temveč bomo majhnost presegli s povezovanjem in osvajali globalne trge.
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.