piše: Karmen Mlinar, A1
Ko sem se marca 2019 zaposlila v A1, sem poleg tega, da vodim Ecommerce ekipo, podala tudi v to, da delamo v agilni in več-oddelčni ekipi – kar sem do tedaj poznala samo teoretično. Ta način dela je bil zame kot novinko super, saj je večina dela samostojno potekala že pred mojim prihodom. Imela sem srečo, da ekipo sestavljajo neverjetno zreli, pametni in odgovorni sodelavci. Torej, iz izkustva sodeč: ja, definitivno se da uspešno delati brez šefov.
Agilno delo je agilno učenje
Hkrati sem ob prevzemu funkcije v Ecommerce oddelku začela kot produktna vodja sodelovati tudi na velikem projektu, kjer kot prva ekipa v podjetju delamo v celoti agilno in s scrum metodo. Posamezniki v ekipi so iz več različnih oddelkov, sodelujemo z zunanjimi izvajalci, ki so raztreseni po različnih evropskih državah.
Smo pisana druščina, ki se med seboj ne pozna dobro, a je pomembno, da vsi delamo za skupen cilj.
To je lahko kar izziv, sploh v komunikaciji. Začeli smo uporabljati scrum, uvedli sprinte,… Jira boardi in Confluence za dokumentacijo so postali naš vsakdanjik. Prek Skype for Business redno komuniciramo na dnevnih stand-up-ih. Ob tem pa se tudi sproti in agilno sami učimo.
Demokracija v agilnem timu: odloča ekipa
Kot primer – k meni je prišel eden od članov ekipe in želel, da kot produktna vodja potrdim en postopek. Ker nisem tako globoko v procesu, sem le novinka, se za to nisem čutila dovolj kompetentno. Posamezniki, ki delajo na projektu, so tisti, ki so najboljši strokovnjaki. Obenem pa je bila to na primer tista prava priložnost, da uporabimo demokracijo v agilnem teamu: ekipa je tista, ki skupaj odloča. In tako je tudi bilo: ekipa strokovnjakov je bila tista, ki je odločila in potrdila postopek. To je bistvo takega načina dela.
Opolnomočenosti se lahko prestrašimo
Verjamem, da se sprememba miselnosti in načina dela ne more zgoditi čez noč. Posameznik, ki je leta odgovarjal za svoje delo nadrejenemu, dobival navodila, kaj in kako mora delati, ima lahko ob prevzemu takšne odgovornosti zadržke in se svoje nenadne popolne opolnomočenosti lahko tudi ustraši. Zato je zelo pomembno, na kakšen način se to komunicira in da se uvaja ta sprememba v načinu delovanja in miselnosti postopno, mehko, a vendarle odločno.
“Šefica”, ki pljuva v lastno skledo?
Huh, kaj pa zdaj? Si kot šefica, kot se po domače reče »pljuvam v lastno skledo«? Lahko ostanem brez dela, če šefi niso več potrebni? A, tako lahko pa to ne gre. Če se vloga šefa v delovnem procesu danes počasi spreminja, odgovornost prevzema celotna ekipa in če delo poteka, kot je treba, vidim novo, drugačno vlogo šefa predvsem v tem, da se zdaj lahko bolje ukvarja z razvojem vsakega posameznika v svoji ekipi. Kaj to pomeni? Šef naj se ukvarja s tem, da jim omogoči, da delo opravljajo tekoče in da dobijo vse, kar potrebujejo. S tem, da pripomore in razvija znanja in kompetence svoje ekipe.
Šef se ukvarja s tem, da se sodelavci v službi dobro počutijo in radi pridejo na delo.
Šef se ukvarja s tem, da jim transparentno in odkrito prenese tudi vse informacije in vso komunikacijo. Šef že zdavnaj ni več nekdo, ki je v hierarhiji nad ljudmi, ampak so silosi že zdavnaj podrti. Šef sedi skupaj z ekipo, ne pa v stekleni vogalni pisarni.
In nenazadnje, ko sama pomislim na to, kateri so bili moji najboljši šefi, bom kot iz topa izstrelila: tisti, od katerih sem se največ naučila.
Vloga novega šefa je torej tudi v tem, da je najboljši možni mentor sodelavcem, da jih spodbuja k učenju in razvoju ter da v sodelavcih nenehno zbuja željo po udejanjanju idej, da se v ekipi ves čas iskri od zelo motiviranih sodelavcev.
Karmen Mlinar, A1
A1 je generalni pokrovitelj 14. Competo dogodka
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.