Spomnim se še časov, ko so se pojavila prve slike Googlovih pisarn. Vsem, ki smo sedeli v klasičnih belo-sivih pisarniških kockah, je bilo to nekaj povsem drugačnega – mize za namizni nogomet, sedalne vreče, gugalnice, pisane barve, igrivo, zabavno in blazno kul.
Je bolje kul ali kult?
Ko smo nabavili prve vreče za sedenje, je Google pripeljal gurmansko restavracijo namesto menze, naredil cel kampus in ljudje so se po njem vozili s kolesi. »Kulnes faktor« se je stopnjeval. KUL je postalo KULT. Notranja oprema pisarn je presegla kulskost in dosegla kulten status.
Notranja oprema pisarn je presegla kulskost in dosegla kulten status.
Dobra firma je postala tista, kjer je na voljo res kakovosten aparat za kavo s čim več izbirami. Sadje in sladoled sta obvezni delovni sredstvi. Prav tako je dobro imeti zeleno steno, če si kul. Seveda so pisane vreče in raznorazni dizajnerski stoli mavričnih barv tudi potrebni. Na prvi pogled se vidi, da smo kul in da razumemo, kaj ljudje pri delu cenijo.
Ko vreče in dizajnerski stoli samevajo
Na drugi pogled pa velikokrat opažam nekaj drugega. Vreče in stoli samevajo. Sadje se meče stran in kavo pijejo ljudje sami strmeč v ekran. Obrazi so napeti in nasmeh je redek. Zelena stena je bolj rjava, ker se vzdrževanje zelene stene ni znašlo v opisu del in nalog oziroma budget za zunanje storitve ni bil zagotovljen.
Vreče in stoli samevajo. Sadje se meče stran in kavo pijejo ljudje sami strmeč v ekran. Obrazi so napeti in nasmeh je redek.
Seveda niso vsi primeri taki. Podjetja, ki notranjo opremo razumejo v funkciji podpiranja lastne kulture, se tega lotijo premišljeno. Razmišljajo, kaj potrebujejo – kakšne sejne sobe, koliko kuhinj ali stoječih miz ob aparatih, razmišljajo, kakšen bo namen naprave ali pohištva in skladno s tem izberejo. Dobro vedo, kaj je njihova kultura, kdo so in kakšni so, ter iščejo predmete in pohištvo, ki jih pri tem podpira. Razumejo, da se kulskost podjetja gradi od noter navzven in že ko vstopimo v prostor čutimo povezanost in toplino. Na pogled je videti, kot da prideš k nekomu domov, ne pa kot da si stopil v salon s pohištvom.
Nekatera podjetja razumejo, da se kulskost podjetja gradi od noter navzven in že ko vstopimo v prostor čutimo povezanost in toplino.
Kultura, ki jo začutiš
V prostorih podjetij, ki v ospredje postavljajo kulturo, se pretaka življenje in energija. Pretaka se zaradi dobrih odnosov in smiselnega dela, ne zaradi designerskih stolov, postavljenih po feng-shuiju ter doze kofeina. Ljudje vidijo prednost v tem, da sodelujejo z drugimi, zato gredo na kavo skupaj in vprašajo še kolega za nasvet. Ko se vrnejo s sejma ali izobraževanja, o tem navdušeno pripovedujejo ob stoječi mizi za kavo in že čez nekaj minut je poslušalcev vsaj pet. Vodja pristopi in še sam kaj povpraša. Pogovora ne vidi kot »zabušavanje« temveč kot deljenje idej, učenje, povezovanje. Razume, da ljudje delajo, četudi ne tipkajo.
Vodja podjetjih z zdravo kulturo razume, da ljudje delajo, četudi ne tipkajo.
V očeh ljudi se vidi strast, energija v glasu to odslikava. Strast, ker jim je nov produkt ali storitev, ki ga delajo za naročnika, blizu. Uživajo, ko snujejo rešitev in s premagovanjem izzivov se učijo. Vidijo smisel v tem, kar počnejo, zavedajo se koristi in dodane vrednosti, ki jo za stranko ustvarjajo.
Ljudje vidijo smisel v tem, kar počnejo, zavedajo se koristi in dodane vrednosti, ki jo za stranko ustvarjajo.
Tako kot ni potrebnih treh klikov, da prideš do kave (ključek notri, ključek ven,…), razumejo, da bo tudi uporabniška izkušnja stranke boljša, če bo enostavneje prišla do njihovega produkta. Svojo izkušnjo s kavo prelevi v izkušnjo stranke. Ker je bil prejšnji dan prisoten na internem sestanku, kjer je bilo več ljudi kot običajno, in so pohištvo enostavno premaknili na drugo stran sobe, tudi svoj izdelek oblikuje modularno. Ker je pozoren, da pri delu vidi ljudi, ne pregrad, so ljudje v njegovih mislih tudi takrat, ko razmišlja o težavah, ki lahko nastopijo z uporabo produkta. Delo, ki ga opravlja, ga izpolnjuje in delovno okolje ga podpira pri tem, da se ideje prosto pretakajo in jih lahko uresniči. Zato z veseljem prihaja vsak dan na delo.
Utopija?
Utopija? Za nekatere morda ja, a taka okolja obstajajo tudi v Sloveniji. Ta okolja razumejo, da je pomembno, da tudi fizičen prostor vpliva na naše dobro počutje in dobro delo. A se hkrati zavedajo, da največjo vlogo igrajo odnosi in smisel dela.
Lani so nas predstavnike različnih podjetij študentje vprašali, kako skrbimo za zavzetost zaposlenih. Lepo smo naštevali kave, sladolede, sadje, kužke v pisarnah… Ko sem poslušala sogovornike in delala kljukice v glavi, kje vse smo tudi mi kul (oz. kultni), me je prešinilo, da smo zgrešili smer. Absolutno se strinjam, da je delovno okolje pomembno. Bolj kot da je kul, je meni pomembno, da je ergonomsko. Sem pač že dama v letih. Bolj kot da imamo kultni design, mi je pomembno, da je praktičen, prilagodljiv. A noben še tako »fensi« stol ali noro lepa penica na kapučinu mi ne odtehta brezciljnega pretipkavanja excel tabel cel dan ali arogantnega šefa. Prav tako mi ne more nihče dovolj plačati časa, ki je namenjen družini. Tudi tako kulskemu in kultnemu Googlu vedno bolj očitajo, da vsa arhitektura pravzaprav podpira pretirano ostajanje v službi.
Noben še tako »fensi« stol ali noro lepa penica na kapučinu mi ne odtehta brezciljnega dela ali arogantnega šefa. Prav tako mi ne more nihče dovolj plačati časa, ki je namenjen družini.
Kul kombinacija
Jaz zavzeto delam, ko me stvar zanima, ko delam s sodelavci in naročniki, s katerimi se imam fino in kjer se lahko učim novih stvari. In takrat, ko grem brez skrbi domov in se brez slabe vesti igram z otrokom. Ta kombinacija mi je res kul. To mi dajte, pa bo tudi navadna kava dobra. Zmenjeno?
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.