Gostujoči blog: Tanja Gabršček, univ. dipl. pedag.
Z odpovedjo pouka v vzgojno-izobraževalnih zavodih je prišlo do kaotične situacije tudi v družinah s šoloobveznimi otroki. Na eni strani imamo v okviru take družine vesele otroke, ki jim odpade pouk, na drugi strani pa zaskrbljene starše, ki morajo poskrbeti za te otroke in hkrati tudi za ekonomsko stabilnost družine, da o skrbi za zdravje niti ne govorim.
Starši se naj torej zavedajo, da otroci razumejo odpoved pouka kot začetek počitnic, kar pomeni, da so njihove prve asociacije v smislu brezskrbnega in zabavnega preživljanja tega obdobja, zato je za čim bolj nestresno preživljanje dni doma izjemno pomembno, kako bodo starši otrokom nastalo situacijo razložili.
Do kvalitetnega sobivanja bo prišlo, če bodo starši svojo odločitev, da ostanejo doma z otrokom, ponotranjili in jo sprejeli kot svoje poslanstvo, ki ga drugače zaupajo šolnikom. Tokrat naj zaupajo sami sebi, pa bosta učenje in služba na domu sobivala z roko v roki.
Kako do dobrega usklajevanja učenja in dela od doma?
#1
Bodite mirni, a ne brezbrižni, tako se bo otrok počutil varnega in sprejetega. Na jasen in njemu primeren način (brez abstrakcij) mu razložite nastalo situacijo, pri tem pa ne poudarjajte, da je to čas počitnic, brezdelja za šolo in igranja.
#2
Najprej izrazite skrb za njegovo zdravje in zdravje celotne družine, vendar ga ne strašite. Pojasnite mu in ga naučite (če tega še ne ve) osnovnih higienskih navad tako, da mu vse pokažete.
#3
Pokažite mu, da ste pravzaprav zadovoljni (srečni), da boste lahko več časa, ki ga bosta oba skupaj preživela ob učenju, preživeli z njim. Tako boste odprli vrata pripravljenosti za sodelovanje in priklicali otrokovo radovednost, ki je najboljša motivacija za njegovo aktivnost.
#4
Vzemite si čas in skupaj z otrokom naredite načrt dela za 2 do 3 dni (mlajši kot je otrok, krajši časovni razmiki naj bodo). Strukturirajte dan tako, da bo dopoldan namenjen delu za šolo in službo. Pri tem vam je lahko v pomoč šolski urnik, ki ga načeloma ni potrebno veliko spreminjati.
#5
Otrok lahko z vašo pomočjo in na osnovi svojega šolskega urnika oziroma aktualnih navodil iz šole (e-učilnice…) izdela svoj domači urnik dela za šolo. Obesi ga naj na vidno mesto. Začutil bo zadovoljstvo, da sam uravnava lastno učenje, kar je izvrstna motivacija.
#6
Prilagodite svoje delovne naloge otrokovemu urniku, kolikor je to mogoče.
#7
V urnik vključite tudi skupno pripravo obroka (malice, kosila) in pospravljanje.
#8
Upoštevajte odmore, delo za šolo (službo) naenkrat naj ne bo daljše od 45 minut.
#9
Odmore (5 do 15 minut) preživita skupaj (prezračita prostore, pripravita malico, se razmigajta, pripravita učne pripomočke za »naslednjo uro«…).
#10
Otroku dajte za »učno uro« jasna in kratka navodila, nato ga pustite, da delo opravi samostojno. Pojasnite mu, da imate tudi vi istočasno delo za službo in zato oba potrebujeta mir. Sprva vas bo verjetno skušal zadržati ob sebi, vendar vztrajajte pri svojem in ga s pohvalo spodbujajte.
#11
Ob koncu ure (med odmorom) naredita evalvacijo opravljenega dela: otrok naj vam pokaže, kaj je naredil (izračunal, narisal, napisal, pobarval…) in vi mu povejte/pokažite, kaj ste počeli. Pohvalite ga, če je delo dobro opravil. Če z njegovim izdelkom niste zadovoljni, mu to tudi povejte na primeren način (ne obsojajte ga, ker boste izgubili njegovo pripravljenost za sodelovanje z vami).
#12
Bodite dosledni, četudi bodo mogoče prvi dnevi precej naporni za vas, ker seveda niste vajeni trojne vloge – biti učitelj, sodelavec in starš hkrati.
#13
Ne obupajte. Zavedajte se, da otroci hrepenijo po druženju z vami, saj se v vaši bližini počutijo varne in ljubljene. To pa je najboljša naložba za razvoj njihove pozitivne samopodobe in gradnik oblikovanja osebnosti.
#14
Ne obljubljajte otroku za uspešno delo materialnih nagrad, saj bo zanj največja nagrada čas, preživet v vaši družbi.
In še nasvet:
Skušajte se »pootročiti« in »se igrati« to trojno vlogo starš – učitelj – sodelavec, četudi vas je tega mogoče na malo strah. Naj bo vaš čas, preživet z otrokom, čas dobre volje, a odgovornih dejanj, pa bo zadovoljstvo vseh sodelujočih v tem procesu vrhunsko.
Gostujoči blog: Tanja Gabršček, univ. dipl. pedag.