Nikoli nisem bila oseba, ki je bila sposobna dosledno pisati dnevnik spominov, doživljanj ali razmišljanj. Vsake toliko časa pa se zgodi kakšna situacija ali pa nekdo podeli z mano svoje mnenje, s katerim v sebi spodbudim tok misli in izoblikuje se zapis.
Tudi današnji blog je plod navdiha, ki sem ga dobila s pomočjo ene izmed udeleženk na delavnici za zaposlene (SPIN), ki bodisi so ali pa bodo kmalu izgubili zaposlitev. Ob zaključku sem udeležence povabila, da z menoj podelijo, s čim odhajajo z delavnice.
Ta udeleženka je pogumno pretrgala tišino in jo zapolnila s svojimi, meni tako dragocenimi besedami – povedala je, da odhaja s spoznanjem, da se ne rabi ves čas pehati na nečim boljšim ali iskati načine, kako biti konstantno boljša različica sebe. Da si po dolgem času dovoli ustaviti in si biti dovolj, tudi v svoji ranljivosti zaradi izgube službe.
Zato bo ta uvod zapisan kot nekakšno posvetilo na začetku knjige – posvečam ga vsem, s katerimi sem v zadnjem mesecu imela na delavnicah priložnost deliti svojo ranljivost in hkrati raziskovati moč naše nepopolnosti. Hvala vam.
Biti popoln odsev v zrcalu družbe…
Danes živimo v svetu neštetih možnosti in priložnosti ter popolne svobode, s katero se sami odločimo, kdo smo, kaj želimo početi, kakšno poslanstvo imeti in na kakšen način živeti svoje življenje. Iz družbe, kjer ti je bilo nekoč v veliki meri določena identiteta glede na kulturo, tradicijo, vero in druge smernice, smo zdrveli naprej v družbo, v kateri si lahko identiteto zgradiš popolnoma sam. Samo da ti ob tem nihče ne pove, kaj za vraga je pravilno. Povejo pa ti, da »MORAŠ« BITI IZJEMEN.
Drug od drugega tako pričakujemo, da imamo ves čas izdelano jasno vizijo, ki jo zagnano uresničujemo na vseh področjih. Pričakujemo, da si vsak zgradi življenje presežkov, ki ga je moč opisati zgolj skozi superlative. Pričakujemo, da si bomo v doglednem času poiskali partnerja, kateremu bomo najboljši prijatelj, intimni zaupnik, strastni ljubimec in nadobudni so-ustvarjalec družine. Pričakujemo, da bomo tisti popolni starši, ki bodo vedno zagrabili ustrezen vzgojni prijem, z ravno pravo mero mehkobe in »tough love« ostrine, ali kako že pravijo.
Pričakujemo, da bomo v vsakem delu znali poiskati karierno poslanstvo, se neprestano izpopolnjevati in pridobivati vse kompetence prihodnosti. Navsezadnje tudi, da bomo vlagali vase – imeli popolno jutranjo rutino z odmerkom hvaležnosti, meditacije, telovadbe in, kakopak, zdravega obroka, ki bo inovativno drugače pripravljen vsak dan. Da bomo ob zaključku dneva ponovili vajo – poskrbeli za telo, dušo in duha.
… zatorej izpopolnjuj se, človek.
Ovrednoti vsako svoje dejanje in najdi način, kako si lahko še boljši. Ne ustavi se ob porazih, bodi močan, dvigni glavo in poišči nov izziv. Vseskozi se razvijaj, v vseh vlogah bodi popoln in daj vse od sebe. Življenje je zahteven trening, počni stvari, ki ti bodo nekoč koristile pri napredovanju, vsekakor ne zaradi užitka. Uresniči svoje potenciale, premikaj svoje meje in polni namišljene police s svojimi dosežki. Naj drugi ne opazijo tvoje ranljivosti, ne dovoli si je ošvrkniti niti sam. Uči se človek, nadgrajuj se, izpopolni se. Ustavijo se samo lenuhi, zgube, izmečki – ne dovoli si, da te premami. Ljubezni, tako svoje kot od drugih, si vreden le v svoji najboljši različici. Družba te bo sprejela v objem le, ko boš popoln.
Raje ne sprašuj, kam spadaš, če nimaš jasno začrtane vizije.
Kam spadaš, če izgubiš službo.
Kam spadaš, če se odločiš ne ustvariti družine.
Kam spadaš, če ne pustiš zadnjega izdihljaja v službi.
Kam spadaš, če si dovoliš ustaviti in biti ranljiv, jezen ali žalosten namesto srečen.
Kam spadaš, če si dovoliš ustaviti in si reči, da si dovolj.
Jaz, robot – vendar za koga?
Včasih imam občutek, da živim kot aplikacija – da želim vedno popolno delovati, ustrezati številnim uporabnikom in se vsak mesec konkretno posodobiti v smeri še bolj učinkovitega delovanja. Taisto pričakujem celo v primeru, ko mi moje telo sporoča, da ne zmore več, in me moja trmasta glava prepričuje, da gremo dalje. Preteklo leto sem si na vprašanje »Za koga, Manca, za koga za vraga se ženeš?«, zelo pogosto odgovorila, da za druge. Da drugi pričakujejo od mene vse te presežke in moč, da jih ne smem razočarati, temveč se jim dokazati. Če se jim ne dokažem, me morda ne bodo več hoteli imeti ob sebi. Hah, kakšna krepka zaušnica je bilo spoznanje, da se ženem zgolj in samo zaradi sebe. Da sem sama tista, ki želi biti močna, suverena in z jasno vizijo. Da si sama ne dovolim biti ranljiva, imeti slab dan ali ne narediti nekaj popolno. Sama sem tista, ki to vidi kot šibkost, Ahilovo tetivo – saj to na enak način pri sebi vidijo tudi drugi.
Kako se torej iz robota preoblikovati v človeka z vsemi odtenki čustev, delujočih in samouničujočih vedenj, sanj in izgubljenosti? Kako kljub neštetim zunanjim pričakovanjem, ki tam vedno bodo, sprejeti sebe v celoti, v presežkih in ranljivostih?
Samo biti.
Obstajati je naša najbolj naravna veščina – kot otroci smo si dovolili biti vse različice sebe, jezne, razigrane, trmaste, vesele, jokajoče, skakajoče… prav vse. Ne razmišljaj, kdo ti je to vzel, saj ti kazanje s prstom ne bo vrnilo te veščine. Prav tako ti je ne bo vrnilo to, da bi obrnil hrbet lastnemu razvoju in napredku. Vrnilo ti jo bo to, da jo boš vadil.
- Usojeno mi je bilo čutiti | Vsako čustvo, tako prijetno kot neprijetno, ima za nas pomembno funkcijo. Je informacija o tem, ali dobro skrbimo zase ali ne. Zato je ključno, da pridemo tudi v stik s tistimi bolj zahtevnimi čustvi, kot so strah, žalost, razočaranje in zaskrbljenost, saj se bomo z njimi usmerili v tako, kako v spremenjenih okoliščinah bolje skrbeti zase.
- Spoznavaj samega sebe | Pogosto mislimo, da vemo vse o sebi in da lahko točno napovemo, kako se bomo vedli v določeni situaciji. Vendar pa se presenetimo in kdaj uberemo popolno drugačno pot. Namesto vrednotenja, ali je bila ta pravilna ali ne, raje poskušaj raziskovati, zakaj si jo ubral in posodobi svoje znanje o sebi.
- Najdeš se lahko le, če se izgubiš | Življenje bo vedno polno sprememb, nepričakovanih zapletov in kdaj celo preizkušenj, videnih zgolj v španskih nadaljevankah. Ni cilj, da se jim izognemo, niti ne to, da pustimo, da nas kot lutko zaznamujejo za celo življenje. So razpotja, v katerih se včasih izgubiš. Vendar pa lahko ravno v takih trenutkih pridobiš nove bojne strategije, ki ti bodo pomagale tudi v naslednjih bitkah.
Antični filozofi so nas učili ravnovesja med skrajnostmi. Zato še naprej zagnano rasti, radovedno preizkušaj nove stvari in se uči. Ob tem pa si dovoli ustaviti, biti zadovoljen sam s seboj in s tem, kar si postal.
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.