Tole leto je idealen čas za t.i. samo-presojo. Za raziskovanje lastnega notranjega sveta in kako iz njega izhajamo, ko se usklajujemo z vsakodnevnimi okoliščinami. Ključen del njega pa so naše vrednote. In velik del okoliščin, ob katerih zasledujemo osebne vrednote, predstavlja naša zaposlitev. Znotraj nje pa pridemo v stik z vrednotami organizacije, v kateri delamo.
Kaj so osebne vrednote, kaj organizacijske vrednote in kaj oba koncepta predstavljata iz vidika našega delovanja v podjetju, si lahko preberete v zapisu sodelavke Ane (Organizacijske vrednote in kompetence: zakaj in kako našega dela). Sama pa bom pisala o tem, kaj zame pomeni graditi most med osebnimi vrednotami ter vrednotami podjetja.
Marec 2020 – večina nas je pričela iskati nove načine, kako zasledovati osebne vrednote v teh novih okoliščinah.
Pred meseci, ko smo se za določeno obdobje zaprli, so se odprla druga vrata. Zelo očitno je bilo, da so se okoliščine spremenile in je prišel čas za reorganizacijo, kako znotraj teh sprememb izbrati najboljšo strategijo, s pomočjo katere bomo kakovostno poskrbeli zase. Tako smo odprli vrata v naš notranji svet in prišli v stik s tem, kar nam je pomembno. Slednje je prišlo še kako do izraza, ko se je svet za par tednov ustavil in nismo vedeli, kaj nas čaka. A v resnici nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Vedno nekaj pričakujemo in ko potem ocenimo, da se je to uresničilo, si tako potrdimo, da smo ”vedeli”. A v resnici nimamo pojma. To je postalo zdaj še kako očitno.
V teh trenutkih so naše vrednote tisto, kar nam pomaga ohraniti kompas. V primeru, da je vaša vrednota zdravje (ne PR vrednota, ampak dejanska vrednota, kateri vestno sledite na vseh področjih vašega življenja) ste tako verjetno aktivno iskali načine, kako boste poskrbeli, da vas virus ne ujame. V primeru, da je vaša vrednota zabava in ste jo do trenutka karantene predvsem zasledovali s pomočjo druženja na javnih krajih, je ta sprememba za vas predstavljala kar velik izziv. Če ste zavezani delu in karieri ter ste se srečali s čakanjem na delo, je bila, verjamem, kriza. In tako naprej in tako naprej. Večina nas je iskala nove načine, kako zasledovati osebne vrednote v teh novih okoliščinah. Ker od njih nismo pripravljeni odstopiti, saj so naš kompas življenja.
Morda ste ena tistih oseb, ki se je na tej točki srečala s čisto posebnim izzivom. Most med vašimi osebnimi vrednotami ter vrednotami organizacije se je pokazal za bolj majavo brv kot trden viadukt. Takšno spoznanje ni za zanemariti. A tudi ne pomeni, da se ne da nič narediti. Še več, to je trenutek za vklop naše ustvarjalnosti.
Načrt za gradnjo mostu sledi iz moje osebne izkušnje.
Ena od vrednot našega podjetja je drznost. Opisujemo jo takole: »Z razmišljanjem izven okvirjev in spodbujanjem inovativnosti izzivamo prihodnost dela.«. In potem pride Covid-19. Ki ne le izziva prihodnost dela, ampak bi se z njo najraje stepel. In jaz pri sebi prepoznam, da mi niti malo ni do tega, da bi stopila z njim v ring. Zadnja stvar, ki mi pride na misel je, da bi izven okvirjev iskala nove priložnosti za delo, ki nas čaka v prihodnosti.
Nekateri moji sodelavci so šli v akcijo. Raziskovali so kakšne možnosti nam ponujajo te spremembe in kako jih s pomočjo iskanja novih poti izkoristiti v prid našega podjetja. Organizirali so redne online sestanke na to temo in tako z ohranjanjem stika zasledovali še našo vrednoto povezanost. Sama pa sem hotela samo, da se me pusti na miru. Sem zasledovala našo vrednoto odgovornosti in kakovostno opravila svoje sprotno delo od doma, ampak to je bilo to. Razvila sem odpor do naše vrednote drznosti in zaznala pri sebi, da je tudi strast (naša četrta vrednota) pri meni na majavih tleh. Na teh tleh je ležalo tudi počutje.
S časom sem naredila samo-presojo in pri sebi prepoznala nekaj, kar ima zame še večjo težo. Ne le, da sem odrinila vrednote našega podjetja, odrinila sem tudi osebne vrednote. Zanemarila se to, za kar verjamem, da je bistvo mojega delovanja. Kar naenkrat je bilo popolnoma jasno, zakaj se počutim kot izžeta spužva. Bila sem aktivno nezavzeta za življenje. Razvijala sem kondicijo za depresiranje in ne za dobro počutje.
S časom sem naredila samo-presojo in pri sebi prepoznala nekaj, kar ima zame še večjo težo. Ne le, da sem odrinila vrednote našega podjetja, odrinila sem tudi osebne vrednote
Da lahko gradimo most do vrednot organizacije, pa je ključno, da ga začnemo graditi na zdravih, živih tleh naših osebnih vrednot. V opisani izkušnji sem sama prišla v stik s spoznanjem, kako pomembno je, da najprej pri sebi prepoznamo kaj nam je pomembno, začnemo nabirati kondicijo, da to tudi uresničujemo in šele nato lahko pogled iz osebnih vrednot usmerimo na organizacijske. Poleg kondicije za gradnjo mostu, nam razumevanje lastnih vrednot omogoča, da lahko raziščemo, ali vidimo možnost povezati lastne vrednote z vrednotami organizacije. Naša ocena je lahko v takem primeru ustreznejša, saj dobro poznamo svoje zmožnosti in se zavedamo, kje je naša meja. Z drugimi besedami, skozi lastne vrednote se spoznavamo celostno, preko vrednot organizacije pa na t.i. poklicnem področju.
Organizacija mogoče na svojem bregu postavi okvir, na katerega bomo pritrdili naš most, a kakšen bo, je izključno naša odločitev. Mi sami smo arhitekti vrednot. Tako se moj most začne v ogrodju skrbi za naravo in njena bitja ter se preplete s Competo vrednotama pripadnost in odgovornost. Tlakovan je z integriteto, na kateri vzorec zariše strast Competa. Ograjo mojega mostu predstavljata zabava in smeh. Na dnu te ograje pa so majhne svetilke Competo drznosti. Priznam, te ne svetijo ves čas. A ko se stemni, prižgem luči ter se zabavam z iskanjem novih, drugačnih poti do uspeha.
Organizacija mogoče na svojem bregu postavi okvir, na katerega bomo pritrdili naš most, a kakšen bo, je izključno naša odločitev. Mi sami smo arhitekti vrednot.