V Competo raziskavi na naših socialnih omrežjih je 40% tistih, ki so rešili vprašalnik odgovorilo, da med dopustom spremljajo in odgovarjajo na e-pošto. 35% pa jih je odgovorilo, da občasno ošvrknejo elektronski nabiralnik. Če naredimo laični zaključek v prid ustvarjanja dramatičnega učinka, lahko na podlagi teh rezultatov zaključimo naslednje. 75% vključenih v raziskavo dopust manj kakovostno izkoristi za počitek in odklop. Na nadaljnja vprašanja na to temo je potem 60% oseb odgovorilo, da na maile odgovarja zaradi občutka odgovornosti, 23% ker nima zamenjave (kar spet lahko povežemo z občutkom odgovornosti) in 13% je bilo iskrenih s seboj, da ne znajo odklopiti.
Zanimiv koncept tale odgovornost. Odgovornost do koga? V primeru, da si pri sebi odgovorimo, da gre za odgovornost do dela, sodelavcev, podjetja… Predpogoj, da se lahko sploh realiziramo v teh odgovornostih je, da prepoznamo, kje se pravzaprav začne (in na en način tudi konča) osebna odgovornost. Osebna odgovornost je zavedanje, da smo za lastno dobro počutje odgovorni izključno in samo mi sami.
Posameznik, ki je na to pozoren, lažje prepozna, kaj je v njegovi moči iz vidika odgovornosti do drugih in dela
Prepozna, da vse to počne v prid lastnega dobrega počutja ine zato, ker more oz. se to od njega pričakuje. Zaveda se, da z njegovim dopustom ne upravljajo njegove delovne odgovornosti. Ve, da mail pogleda, ker mu je to v tistem trenutku bolj pomembno. To mu je pomembno bolj, kot pa dopust in ljudje (ter živali), s katerimi ga preživlja. Slednje mogoče zveni nekoliko kruto. A takšen posameznik se tudi zaveda, da z njim ne upravlja Outlook, Excel ali druge Microsoftove pogruntavščine. In ko prepozna, da mu ni več luštno delati na dopustu, poklopi računalnik in gre po dozo dobrega počutja drugam.
Iz te osebne odgovornosti je pozoren tudi na lastno vlogo znotraj podjetja, ob drugih in delu, saj se zaveda, da le-te potrebuje zato, da se lahko ob njih realizira v vlogi zaposlenega. Spremlja, kakšna okoliščina je za sodelavce. In tako morda prepozna, da je s tem, da je ves čas priključen na dopustu, manj ugodna okoliščina tudi za njih.
Namreč, komu bolj verjamemo, da je odklop na dopustu pomemben – sodelavcu, ki nam to samo reče, sam pa ves čas nato spremlja maile, ali sodelavcu, ki za tistih 14 dni pozabi dostopno geslo? Še več, kaj ima sodelavec od posameznika, ki pride z dopusta ravno toliko, ali pa še bolj utrujen, kot je bil pred dopustom?
Navežimo se še na tistih 23% brez zamenjave. A pa sploh potrebujete zamenjavo, če ste očitno še na dopustu pripravljeni izvajati delovne naloge? Odločitev vsakega posameznika je, ali bo med dopustom spremljal elektronski nabiralnik. Ampak slednjega ne bo kar konec, če se mu 14 do 21 dni nihče ne bo posvetil. Dopusta pa.
Odločitev vsakega posameznika je, ali bo med dopustom spremljal elektronski nabiralnik. Ampak slednjega ne bo kar konec, če se mu 14 do 21 dni nihče ne bo posvetil. Dopusta pa.
Maša Žilevski, Svetovalka – psihologinja Competo