Razvoj voditeljstva je že nekaj časa ena od aktivnosti, ki so v uspešnih trajnostno naravnanih organizacijah strateško pomembno. Na to temo kroži kar nekaj izkrivljenih mitov. Kakšen je voditelj, kdo je sploh lahko voditelj. Med tovrstne stereotipne fraze sodijo primeri: »Uspešen voditelj je rojen, uspešni voditelji so karizmatični in ekstrovertirani, voditelji niso managerji, najboljši voditelji so deloholiki in se ne ukvarjajo sami s sabo, vodijo druge«. V tem prispevku bom analiziral nekatere od teh mitov, ki krožijo in jih večkrat slišim od kandidatov za vodilne kadre.
Voditelji so karizmatični ekstroverti
Res je, večina znanih voditeljev ima značilnosti ekstrovertov in najprej pomislimo na najbolj karizmatične osebnosti, kot so Barack Obama, Elon Musk, Richard Branson…. Statistično gledano je 96% voditeljev ekstrovertov. Posebno v velikih korporacijah so lažje opaženi in hitreje pririnejo na vrh. Vendar kar nekaj najbolj znanih in uspešni voditeljev prej sodi na drugo stran spektruma in so introvertirani. Najprej pomislim na Billa Gatesa in Marka Zuckerberga. To me tolaži, ker sem tudi sam introvertirana oseba in me globok razmislek, nova ideja ali nov pogled bolj napajata z energijo kot srečevanje vedno novih ljudi in ponavljanje večkrat slišanih zgodb.
Novejši pristopi k voditeljstvu zagovarjajo različne tipe vodenja in voditeljstva. Najboljši voditelji jih obvladajo celo več in jih znajo prilagajati situacijam. Voditeljskega stila se ne da uspešno kopirati. Ni čarobne enostavne formule. Uspešen voditelj je avtentičen in razvije lasten slog. Ker ga razvija le-ta ni prirojen. S samoanalizo in izbiro dolgoročno najbolj optimalnih vedenj, vajo in vztrajnostjo to veščino razvijamo, učimo možgane kot mišico, ustvarjamo nove sinapse in spreminjamo zaznavo sebe in kako nas vidijo drugi.
Voditeljstvo – sebe
Ko pomislimo na voditeljstvo vedno najprej pomislimo na vodenje ekipe, projektno vodenje, potem na vodenje podjetja in strateški vidik. Pozabljamo, da moramo za uspešno vodenje drugih predvsem znati voditi sebe. Ko sebe ne vodimo uspešno, nismo na 100% ali smo pod stresom, to močno vpliva tudi druge.
Vodenje sebe nam pove kako učinkovito upravljamo z energijo, svojimi emocijami, fizičnim zdravjem in psiho na dolgi rok. Da lahko uspešno vodimo sebe je ključno, da redno delamo samopresojo, raziskujemo svoje poslanstvo, cilje, pomanjkljivosti in razmišljamo kako se razvijati ter izboljševati na vseh področjih. Samo tako smo lahko agilni in učinkoviti, smo prilagodljiv vodja, ustvarjamo pogoje za visoko učinkovite in uspešne time ter posledično uspešne organizacijske kulture. Na ta način lahko svoje osebno poslanstvo povežemo s svojim podjetjem ter pomagamo graditi in utrjevati poslanstvo organizacije. Ko nam vodenje sebe ne gre dobro, delamo napake. Bolj kot je naša funkcija v organizaciji strateška in vodstvena, večji vpliv imamo na druge. Velika možnost je tudi, da ustvarjamo okolje, kjer naši sodelavci prav zaradi nas postanejo nezavzeti.
Najbolj pogoste napake, ki delajo sodelavce nezavzete in imamo na njih neposreden vpliv so:
- Slaba komunikacija (pomanjkanje informacij, nespoštljiva komunikacija).
- Pomanjkanje neformalnega prepoznavanja uspehov.
- Pomanjkanje razlage kako naloga prispeva k strategiji/ veliki sliki.
- Pomanjkanje transparentnosti karierne poti.
- Transakcijski/brezosebni odnosi, brez povezovanja posameznikov na osebni ravni.
Z delom na sebi, ko ne bežimo od raziskovanja svojih pomanjkljivosti temveč jih vidimo kot priložnost (da, enako kot to že znamo gledati na izzive pri projektih!!!), spoznavanjem svojih skritih mehanizmov in zavedanjem kako delujemo pod stresnimi okoliščinami lahko vsi močno izboljšamo svoje veščine voditeljstva. Od tega nas veliko beži, ker je težko. Vendar, ko osvojimo nekaj težkega, nas to osreči bolj kot karkoli drugega. Ključno je delo na vseh treh področjih sebe – telesu, umu in duši.
Najboljši voditelji se ne ukvarjajo sami s sabo – um
Za knjižno uspešnico »Tools of Titans« je Tim Ferriss opravil intervjuje z več kot 200 svetovno najuspešnejšimi CEOji in voditelji. Več kot 80% mu jih je zaupalo, da se redno ukvarjajo z eno od oblik čuječnosti ali meditacije. Druga raziskava* je pokazala, da so pri kontrolni skupini ameriških marincev na vojnih območjih samo v 8 tednih 15 minut vaj čuječnosti dnevno zaznali občutno povečano zmožnost reakcij in hitrejšega fizičnega okrevanja. Dokazali so tudi izboljšan razpon pozornosti, hitrejše mentalno procesiranje in reakcijski čas, višjo toleranco za bolečino, boljše delovanje imunskega sistema, zmanjšano negativno razpoloženje in manj simptomov izgorelosti.
Skrb za naš um v naši kulturi pogosto zanemarjamo. Tehnike izboljševanja pozornosti, zmanjševanje stresa in odklop morda niso za vsakega, vsekakor pa omogočajo hitrejše spoznavanje sebe, poseg v naš nezavedni del in aktivacijo vedenj, ki omogočajo spremembe ter nas delajo uspešnejše. Tudi sam lahko potrdim, da preizkušeno delujejo, čeprav sem se meditaciji in čuječnosti uspešno upiral kakšnih 20 let, od kar so mi jih prvič priporočili.
Najboljši voditelji se ne ukvarjajo sami s sabo – telo
Večina najuspešnejših voditeljev se redno in večkrat na teden rekreira. K skrbi za telo poleg aktivnosti sodi še zdrava prehrana in kakovostno spanje. Včasih so se nekateri bahali, da potrebujejo samo nekajurni spanec, danes jih vse več priznava, da so bolj uspešni, ko so dobro naspani po 7-8 urah. Glede na raziskave le 1% populacije lahko optimalno deluje z nekaj urami spanca. Če cel dan ne jemo ali zbašemo v sebe samo kakšen sendvič, ne skrbimo za svoje telo. Na dogi rok bomo čutili posledice, ki dokazano vplivajo ne samo na naše zdravje, temveč tudi na um in počutje.
Najboljši voditelji se ne ukvarjajo sami s sabo – duša
Skrb za našo dušo se sliši zelo posvetno, ker jo v naši kulturi povezujemo s katoliško cerkvijo. Vendar ne ciljam na to. Poznamo tudi stavek delam za dušo, ker v tem uživam in vidim smisel. Pri delu na duševnem delu skrbimo prav za smisel in našo povezanost z družbo. Vsi vemo, da organizacija potrebuje vizijo in poslanstvo, ki daje tako podjetju kot zaposlenim smisel in občutek pripadnosti. Vendar koliko ljudi se posveča osebnemu poslanstvu in ciljem ter jih redno prilagaja?
Osebno poslanstvo nam pove, kako želimo videti sebe ob drugih. Kako se povezujemo, ko sebe vidimo kot uspešne in zadovoljne. Daje nam fokus, smisel in je podlaga za osebne cilje. Eden prvih, ki je analiziral in izpostavil pomen osebnega poslanstva je bil Stephen R. Covey v knjigi Sedem navad zelo uspešnih ljudi. Samo 3% ljudi redno razmišlja, prilagaja in si zapisuje konkretne osebne cilje, poslanstvo in vizijo ter jih utrjuje s tem, ko jih deli z najbližjimi. Raziskave kažejo, da so ljudje, ki to zmorejo bolj zadovoljni s svojim življenjem, so bolj uspešni in imajo višjo verjetnost, da dosežejo zastavljene cilje.
Nisem manager, sem voditelj
Ta stavek pogosto slišimo pri kandidatih, ker smo ustvarili famo, da je voditelj nekaj več od managerja. V resnici ni koristno, da smo samo eno ali drugo. Uspešni CEOji zanjo prilagajati in glede na potrebe situacije potegniti iz klobuka tako svoje veščine vodenja, kot voditeljstva. Nekatere situacije od nas zahtevajo, da smo operativni, izvajamo taktike, določamo prioritete nalog, planiramo vire. Takrat smo managerji. V drugih situacijah je pomembno, da znamo razmišljati strateško, svoje ljudi opolnomočiti, jih pritegniti k skupnim ciljem. Takrat smo bolj voditelji. Bolj kot poznamo sebe, bolje opazujemo okolico, se prilagajamo in izbiramo učinkovita vedenja, ki nas delajo uspešne in zadovoljne.
Pod črto
Pavšalno gledano smo nekje do 27 leta starosti v obdobju, ko se naše telo še vedno razvija. Polni smo ambicioznih in idealiziranih sanj o tem, kaj si želimo postati. Po tem obdobju se razvoj našega telesa obrne v drugo smer, če smo ambiciozni pogosto lahko tudi kmalu dosežemo svoje karierne cilje ali pa ugotovimo, da so nerealni. Ko enkrat pridemo na vodstveno pozicijo se začnemo spraševati kaj je sedaj še pred nami. Dobimo družino, odgovornosti v službi so vedno večje, časa nam zmanjkuje. Še najbolj zagrizeni športniki opustimo rekreacijo, ker težko usklajujemo službo, družino in hobije. Po tiho in nezavedno nas večino postopoma začne glodati vprašanje: »Kaj nam je bolj pomembno?« Čeprav tega pogosto ne znamo izluščiti in konkretizirati gre v resnici za iskanje smisla in osebnega poslanstva ter iskanje ravnotežja.
Tudi osebno mi je bilo obdobje med 28. in 36. letom v tem smislu težko. Dosegel sem svoje karierne cilje in imel čudovito družino. Za javnost se je vse zdelo idealno, navznoter pa me je dolgo časa najedalo in mi je negotovost glede novega osebnega poslanstva pobirala energijo za stvari, ki so me v resnici osrečevale. Iz mesta, kjer sem sedaj, ko imam bolj uravnotežen um, telo in dušo, vem, da bi bil z lahko takrat (tako doma kot v poslovnem svetu) s sedanjimi vpogledi in vedenji veliko boljši voditelj.
Zato verjamem, da se voditeljstvo se začne pri sebi.
Začne se s samopresojo, prepoznavanjem šibkosti ter prednosti, razvojem svojih veščin in učinkovitih vedenj. Če najdemo ravnotežje med zdravim telesom, umom in osebnim poslanstvom imamo večje možnosti, da smo zadovoljni s sabo in uspešni. Če delamo vse to načrtno, nismo pavšalni in si ne mečemo pesek v oči z nekonkretnimi idejami, smo lahko dokazano še bolj uspešni. In ko smo sami kot voditelji zadovolji in uspešni, se to samo od sebe prenaša na sodelavce, ekipe in nivo organizacije.
Miha Novak Kač, senior svetovalec Competo
Viri:
Raziskava objavljena v : Modifying Resilience Mechanisms in At-Risk Individuals: A Controlled Study of Mindfulness Training in Marines Preparing for Deployment; Avtorji Douglas C. Johnson, Ph.D., Nathaniel J. Thom, Ph.D., Elizabeth A. Stanley, Ph.D., Lori Haase, Ph.D., Alan N. Simmons, Ph.D., Pei-an B. Shih, Ph.D., Wesley K. Thompson, Ph.D., Eric G. Potterat, Ph.D., Thomas R. Minor, Ph.D., and Martin P. Paulus, M.D.
Misli in objave: Mischa Zielke; Partner McKinsey & Company; Associate Professor & Dean of Management & Leadership at ThePowerMBA
Knjigi: Stephen R. Covey; The 7 Habits of Highly Effective People in Tim Ferriss; Tools of Titans