Tina Novak Kač, partnerka Competo ( Foto: Barbara Reya/www.barbarareya.si)
Vsako leto se čudimo Gallupovim rezultatom zavzetosti zaposlenih, ki kažejo, da je delež globalno zavzetih zaposlenih nizkih 23 %. Evropa je še precej na slabšem: na delovnem mestu se dobro počuti le 13% zaposlenih, kjer je zastrašujoč podatek. Tudi Slovenci s 17% nismo nič kaj na boljšem. Večina zaposlenih v podjetjih je torej nezavzetih, kar po domače pomeni, da na delovnem mestu opravijo le tisto, kar se od njih pričakuje, in nič več. Zaposleni torej naredijo, kar je nujno, ne pa tega kar v resnici zmorejo.
Ljudje si po svoji naravi želimo bili uspešni in koristni. Zakaj torej na nek način sabotiramo delodajalca in sami sebe? To vprašanje odpira razpravo o dveh ključnih dejavnikih: smislu dela in občutku sprejetosti.
Najti smisel v tem, kar delamo, in se počutiti sprejete in spoštovane. Zveni preprosto, mar ne? V kolikor se pri svojem delu ne počutimo sprejeti in spoštovani, seveda ne vidimo razloga, da bi dajali svoj maksimum in presegali pričakovanja. Kaj šele, da bi delu posvetili več časa, kot je njuno potrebno, ali v prostem času razmišljali o izboljšavah.
Številna delovna okolja še vedno zaznamujeta nadzor in nezaupanje. Primeri nadzornih kamer na vsakem koraku, »opozorilo«, da si za sendvič porabil več kot 15 minut predvidnega časa, zahteve, da je potrebno v storitvenem podjetju priti v službo ob 8.00 in niti minute kasneje (sicer po dveh zamudah sledi odpoved), ali pribitki dodatnega časa na pavze za »mentalno pripravo«, so le nekateri »kreativni« poskusi, o katerih pogosto slišim pri svojem delu.
Vse to odraža visoko stopnjo nezaupanja in opravljanje dela strogo po nareku, kar kaže na kulturo, ki ne spodbuja pripadnosti, temveč zavira zaupanje. Vsi si želimo živeti v družbi, ki je spoštljiva in vključujoča. Zakaj bi bilo delovno okolje drugačno?
Podjetja, ki gradijo na spoštovanju in zaupanju, pridobijo konkurenčno prednost. Lažje privabljajo talente, ohranjajo odlične zaposlene in dosegajo višjo produktivnost. Takšne organizacije ustvarjajo visoko kakovostne izdelke in storitve, skrbijo za stranke ter na vseh ravneh uspešno vodijo ekipe. V takšnih okoljih ni prostora za manipulacije, le avtentična in iskrena skrb drug za drugega na delovnem mestu.
Generacija Z prinaša na trg dela pomembne spremembe. Mladi zaposleni ne sprejemajo zastarelih praks in zahtevajo vključujoče ter fleksibilno okolje. Obenem prihodnost dela zaznamuje tudi vse večja prisotnost umetne inteligence, ki bo prevzemala številna rutinska opravila. V takšnem okolju bo človečnost postala ključna prednost – resnična skrb za zaposlenega bo gonilo uspeha podjetij.