Zadnje mesece, ko se pogovarjam z naročniki, mi vsi povedo, da imajo ogromno dela. Eni povedo to z nasmehom, češ, saj bo, drugi že vidno povešajo ramena in glavo ob misli na vse naloge, ki jih še čakajo (če sploh uspejo odgovoriti na email ali malo poklepetati).
Vem, da smo kot družba prišli tako daleč, da je pomanjkanje časa skoraj statusni simbol. Če te nekdo povabi na kavo, zagotovo nimaš časa in se dogovoriš za srečanje par dni vnaprej, ker kdo pa lahko kar takoj vse pomembne stvari spusti iz rok in gre na kavo. Uspešni, pomembni in vedno mladi posamezniki zagotovo ne.
Zakaj stres doživljamo drugače?
Zdi se, da eni ljudje s kolobarjenjem nalog, prehajanjem med različnimi opravili, preklapljanjem iz enega načina razmišljanja v drugega živijo lažje, drugi pa se utapljajo v skrbeh in slabi vesti.
Kako to? Zakaj podobne okoliščine – tudi znotraj enega podjetja, doživljamo tako drugače? Imate tudi vi sodelavce, ki kot da niso v istem podjetju? Vi panično kopljete po svojih papirjih ali tipkate v računalnik, oni v miru popijejo kavo, poklepetajo s sodelavcem, gredo ob normalni uri domov in – neverjetno – zvečer imajo še čas za pijačo s prijatelji, morda celo kak hobi ali vsaj fitnes. Kako, da obstajajo ljudje, ki se zdi, da pod stresom šele zares zaživijo in tisti, ki se že ob povečanem obsegu nalog spravijo na rob obupa? Je morda kaj genetskega, morda kaj v zraku, vodi, svetlobi? Morda kemične sledi, teorija zarote?
11 nasvetov za soočanje s stresom, ki jih ni
Hitro bi našli kakih 11 razlogov za 11 nasvetov. A če pričakujete 11 nasvetov, kako se otresti stresa, potem vas moram razočarati. Nimam jih. In tudi če kdo pravi, da jih ima, ne nasedajte. To je le način za ugrabljanje vaše pozornosti in prevzemanje nadzora. Slednje pa je poleg pomanjkanja smisla glaven razlog za občutenje stresa. Pardon za zvijačo! A ni še vse izgubljeno: stresa se lahko otresete – a ne na moj, na VAŠ način.
Stresa se lahko otresete – a ne na moj, na VAŠ način.
Ob čem ali kom se počutim bolje, vem le jaz
Raziskave kažejo, da je občutenje stresa nekaj subjektivnega. Zato enake okoliščine zaznavamo eni kot ogrožajoče, drugi kot navdihujoče. Prav tako eni radi delamo bolj analitične stvari, drugi pa so raje obkroženi z ljudmi. Prvi doživljajo daljše pogovore kot stresne, zadnjim pa stres predstavljajo excel tabele. Če okoliščinam, ki so zame stresne, ne znam reči »Dovolj!« in kljub občutku tesnobe vztrajam v pogovoru (ali excelu), potem pa še v glavi meljem, kako neumno je to bilo, poglabljam frustracijo. Če pa najprej opravim z excel tabelo in šele potem s sodelavko pokramljam o obleki za novoletno zabavo, se takoj počutim bolje.
Ob čem ali kom se počutim bolje, vem le jaz. Zato lahko le jaz (in ne stric Google) najdem rešitev, kako se počutiti bolje, kako si povrniti energijo, kako zmanjšati frustriranje.
Kaj deluje? MOJ način
Aktivno usmerjanje vedenj v aktivnosti ob katerih se dobro počutimo, prevzemanje nadzora nad aktivnostmi, zavedanje našega zaznavanja so le nekateri sestavni deli učinkovitega upravljanja s stresom. Lahko je nasvetov 11, 1, 8…, a dejstvo je, da je tudi kompetenca upravljanja s stresom, kakor večina kompetenc, sestavljena iz različnih znanj, izkušenj, osebnostnih lastnosti in vedenj. Natančneje: iz MOJIH znanj, izkušenj, osebnostnih lastnosti in vedenj.
Zato tudi deluje le takrat, ko jo uporabljam na moj način.
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.