Pomembna je že prva faza – faza nastajanja poslovnega stika
Res je zanimivo spremljati, kako se določen poslovni stik vzpostavlja in razvija že na samem začetku. Prva komunikacija, pristop in odnos povedo ogromno in občutki, ki se nam zavedno ali pa tudi nezavedno porajajo ob tem niso zanemarljivi. V prvi fazi nastajanja določenega poslovnega stika se dva deležnika šele spoznavata, »tipata«, in postavljata določene temelje, ki so lahko bodisi trda podlaga za nadaljnjo uspešno sodelovanje ali pa tudi izhodišče za neuspeh. Ob tem nam naša intuicija vedno “spregovori”. Večinoma jo tlačimo v ozadje ali preslišimo. A ima žal vse prevečkrat izjemno prav.
Konkreten primer, ki močno izstopa, vendar pozitivno
Ne dolgo nazaj smo v Competu prejeli eno precej posebno in hkrati zelo zanimivo povpraševanje za iskanje in izbor kadrov. Vse skupaj je bilo spisano na »neobičajno« prijazen, iskren in izjemno topel način. Oseba na drugi strani je podrobno opisala težave, s katerimi se v družbi soočajo. Zelo odkrito pa je izpostavila tudi kakšne vrednote, načela, lastnosti in sposobnosti mora želen kandidat imeti. Ko smo prejeli tak dopis, je najprej nastopilo začudenje in tisti občutek, ko pomisliš, da te ima nekdo za norca ter da ni ravno najbolj resen sogovornik.
Podjetju smo takoj posredovali ponudbo in v dobrih desetih minutah je sledilo še eno pozitivno presenečenje – sporočilo podjetja, da se iskreno zahvaljujejo za ponudbo, ki jo bodo takoj podpisali in na ta način lahko takoj pričnemo z vsemi aktivnostmi. V pisarni smo se ponovno vsi spogledali in začudeno strmeli drug v drugega. (Pogodbo smo pa dejansko v 1 dnevu podpisali in pričeli z vsemi aktivnostmi). In v tistem hipu sem se naglas začela spraševati, kaj je z vsemi nami narobe, da tako odreagiramo? V kakšnem poslovnem svetu danes živimo in kaj vse je danes postalo poslovno »normalno«, pa bi dejansko moralo soditi v kategorijo “nenormalno”.
Ko naletiš na podjetje, ki je v svoji komunikaciji izjemno pozitivno, odprto in sproščeno. Ko ne začutiš, da si v očeh sogovornika le številka ali hierarhično nižje na lestvici. Ko vlada optimističen, topel in vesel pristop; iskren odnos in ne pretvarjanje ali skrivanje informacij; se dejansko pričneš spraševati ali imaš na drugi strani resnega sogovornika. Zakaj? Zato, ker večji del poslovnih aktivnosti žal predstavljajo popolnoma nasprotni odnosi – površinski, negativni, plitki, zadržani, včasih celo zahrbtni in taki, ki temeljijo na neiskrenosti ali načrtnem izigravanju. So pa tudi podjetja, ki so zgolj navidezno pretirano prijazna in sladka ( vam je znano?), ki obljubljajo vse, a v ozadju pa ti počasi spuščajo nizke udarce. In morda smo tudi mi ob tej res pravi iskreni, prijazni in topli komunikaciji sprva potegnili vzporednice prav s tako negativno izkušnjo.
Posel so ljudje in ljudje gradimo odnose
Večkrat se vprašam ali res mora biti v poslu tako? Pri vstopu na samostojno podjetniško pot mi je marsikdo svetoval, naj bom pozorna, da posel ni družina in da v poslu ni prijateljev in, da nikoli ne veš, kaj ima kdo na drugi strani za bregom. In ja, zdaj po eni strani razumem, zakaj taka opozorila. A po drugi strani pa niso imeli prav. Tudi v poslu sem našla nekaj krasnih dragocenih prijateljev in verjamem, da jih bom tudi v bodoče.
Dejstvo je (in o tem resnično govorimo vsi), da posel delamo ljudje in ne neimenovani osebki ali roboti. In če je temu tako ne razumem logike, da ni možno tega spreminjati in graditi pristne poslovne odnose. Morda je za nekoga tako razmišljanje idealistično. Zame ni. Nikoli ne bom razumela, zakaj ima večin težave s slabo odzivnostjo ali neodzivnostjo; zakaj je tako težko odgovarjati na sporočila, povpraševanja, ponudbe, pa četudi ali sploh, če je odgovor negativen. Nikoli ne bom razumela, zakaj je sogovorniku na drugi strani lažje lagati, kot povedati iskreno, da so se odločili za drugega izvajalca ali da jih enostavno naša storitev ali družba kot taka ni prepričala. In nikoli ne bom razumela tistih, ki trdijo, da v poslu ni možno sklepati dobrih in pristnih poslovnih odnosov. Da se. Sploh zato, ker lahko vedno sami izbiramo, s kom bomo delali in s kom ne.
Obstaja ogromno različnih šolanj, izobraževanj, tečajev, usposabljanj, kako poslovati, prodajati, tržiti, skorajda ničesar pa ni na tematiko gradnje poslovnih odnosov, profesionalnosti v poslu, etičnega vedenja, korektnosti itd. Morda bi bilo potrebno razmisliti tudi o tovrstnih korakih, saj je več kot očitno, da pristni odnosi v poslu predstavljajo izjeme. Če si pretirano prijazen in iskren imaš sigurno kaj za bregom, kajne?
L.S.