Zaradi ‘drugega vala’ COVID-19, se v nekaterih delih sveta ponovno pripravljamo na morebitne nadaljnje ukrepe, ki narekujejo delo od doma. Ob trenutni prizadetosti številnih mest in regij po svetu, se spomnimo na to, kako dolgo že usklajujemo naše življenje glede na ‘’pandemijo’’ in koliko časa bomo tako še nadaljevali. Kot pravi angleški pregovor ”We are far from out of the woods”.
Trenutne razmere nedvomno vplivajo na spremembe pri opravljanju dela, kjer se srečujemo z različnimi izzivi na področju same narave dela in bližine odnosov, ki so pomemben del našega delovanja v podjetju.
Danes je veliko govora o tem, da delo na daljavo preprosto ni enako kot delo, ki ga opravljamo s sodelavci na delovnem mestu. Te trditve ne označujem kot napačne. Jasno je, da je človek socialno bitje s potrebami po druženju in bližini drugih ljudi. In tako je že od nekdaj. Večkrat potemtakem sledijo izjave ”… to ni isto…”, s katerimi omejujemo proces inovacije ”na daljavo”. Prepričani smo, da lahko omenjen proces dosežemo le s pogovorom v živo. Ob srečanju, ko z drugimi planemo v ustvarjalno mišljenje.
Moja lastna izkušnja inovativnosti redko izvira iz kuhinje podjetja
Slednjega ne morem ne potrditi ne zanikati. A moja lastna izkušnja inovativnosti redko izvira iz kuhinje podjetja ali okolice opevanega vodnega avtomata. Izvira iz stika z drugimi, ko se npr. pogovarjamo o delu, ki ga imamo, nato pa nekdo pride na plan z idejo ”kaj pa če…”. Ta ideja se morda sploh ne navezuje na temo, o kateri smo se pogovarjali na začetku.
Ali pa na primer, ko na sestanku izvršni direktor predstavi izzive in ovire, ki jih prinaša nova linija izdelkov. Nato pa nekdo spontano dobi idejo in predlaga ”…kaj pa če naredimo to…”. In spet se rodi neka nova inovativna rešitev.
Vprašanje je sedaj, ali lahko oblikujemo inovativne rešitve, če nismo fizično prisotni v istem prostoru?
Da, seveda lahko. Sem mnenja, da za razvoj inovacij, ne potrebujemo vedno fizičnega stika. Ko se pogovarjamo preko različnih medijev, se morda na prvi pogled ne zdi, da gre za spontani pogovor in naravni proces komunikacije. Ko se povežemo preko Zoom-a ali MS Teams-ov, smo še vedno skupaj, kljub razdalji med nami. Loči nas le fizični stik. V prostorih, kjer se nahajamo pa se lahko še vedno pojavljajo inovacije, kar se po mojih izkušnjah vedno dogaja.
‘Innovation is serendipity, so you don’t know what people will make.’ – Tim Berners-Lee, ustvarjalec in ”oče” svetovnega spleta.
Opazimo lahko, da Tim ne poudarja, da do inovativnosti pride le znotraj naključnih fizičnih lokacij, ampak da je sam proces inovativnosti spontana, nenačrtovana in nepričakovana aktivnost ter je tako sama po sebi naključje.
Ali to pomeni, da lahko prispevamo k razvoju spontanih inovativnih rešitev tudi ”online”?
Ni težko razumeti, zakaj nekateri ljudje ocenjujejo, da vnaprej organizirani spletni klici ne omogočajo spontanosti. Kljub temu, pa je pomembno zavedanje, da nam v ”virtualnih okvirih” nihče ne more odvzeti naše inovativnosti. Odvijajo se podobni procesi, kot bi se tudi v živo; vzdržujemo tok misli, izmenjujemo si informacije in delamo si zapiske. Pogoji so tako enaki, le da sedimo sami. Sam še nikjer nisem prebral, da smo lahko inovativni le, ko je prisotna fizična bližina.
V zadnjem času sem na Twitter-ju opazil tudi nekaj pogovorov na to temo. Večina ljudi se je strinjala, da dobijo najboljše ideje takrat, ko so sami. Na primer pod tušem, ko sprehajajo psa ali pa ob teku.
Torej je morda sedenje tisto, ki ovira proces inovativnosti? Mogoče. Nevroznanstveniki so ugotovili, da gibanje pozitivno vpliva na aktivno delovanje možganov, saj spodbuja višji pretok krvi skozi možgane ter krepi kreativno razmišljanje. Po drugi strani pa ne moremo reči, da so svetovno nadarjeni umetniki, še posebej slikarji, ki so sedeli za stojalom kar nekaj ur, nekreativni. Kajne?
Tako bomo tudi mi sedeli pred našimi ekrani 20. in 21. oktobra, ko bomo lahko del prvega Competo virtualnega hekatona.
V manjših ekipah; iz različnih lokacij, bomo delali šprinte virtualnega hekanja HR izzivov, kjer bomo priča novim inovacijam. Pri tem si bomo ustvarili kreativni in inovativni prostor, z vrsto aktivnosti, ki bodo v pogon zagnale naše imaginativne motorje – naše možgane.
Čeprav bomo tekom hekatona morda pogrešali kakšen ”highfive”, skupne markerje in gibanje drugih okoli nas, bomo vseeno lahko ustvarili prostor, kjer bodo krožile nove zamisli. S praktičnimi rešitvami, ki bodo slonele na kreativnih idejah, bomo pomagali podjetjem, da se soočijo s spremembami v sistemu dela in z nepredvidljivimi izzivi, ki jih prinaša današnji svet.
Na začetku hekatona, bomo ogreli naše možgane, naredili nekaj gibalnih aktivnosti in poskrbeli, da bomo hidrirani, ”kofeinizirani” (op. prev.: gre za inovativno izmišljeno slovensko besedo, ki izvira iz angleške besede: caffeinated) in stimulirani.
Predvsem pa bomo razbili mit, da potrebujemo vodne aparate ali flipchart papir zato, da smo lahko inovativni pri ustvarjanju prodornih idej. S pomočjo uporabe digitalne platforme, videa ter predstavitev bomo pokazali, kako smo virtualno inovativni.
Blog je napisal Perry Timms, ustanovitelj in Chief Energy Officer organizacije People and Transformational HR (PTHR), za namen prvega Competovega Virtualnega Hekaton-a, ki bo potekal 20. in 21. oktobra 2020.