Kdo smo mladi talenti na trgu dela, kaj so naše prednosti in kaj potrebujemo za naš razcvet?
Tokratni blog je nekoliko drugačen, saj izhaja iz srca kar dveh najmlajših članic Competa, ki sva se združili v razmišljanju in pisanju. Velikokrat namreč slišiva, da smo mladi nezanesljivi, brez izkušenj nezaposljivi. slišiva, da imamo drugačne prioritete in velikokrat izzivalne poglede. Dolgoročna zaposlitev pa za nas pomeni maksimalno 5 let. To nas uvršča v kategorijo nepotrpežljivih in željnih instant rešitev.
Kakšno pa je vaše mnenje o mladih? Že na začetku bi radi opozorili na stereotipno grožnjo, ki se pojavi takoj, ko začnemo razmišljati o neki generaciji. Zakaj? Ker nam je tako preprosto lažje. Ko ljudi kategoriziramo v skupine, ko vemo, kaj od nekoga lahko pričakujemo, takrat se počutimo varno. Zato lahko našo pozornost usmerjamo drugam. Vendar, ljudje smo si različni. Vsak je svoj individuum. Prav zato v nadaljevanju ne bova govorili o generaciji Y ali Z, ki se med seboj ločujeta z letnico rojstva 2000. Govorili bova o mladih talentih na trgu dela. Sem uvrščava vse tiste, ki se trenutno podajajo na karierno pot. Pa tudi tiste, ki imajo za seboj že nekaj let izkušenj na trgu dela, skupno pa jim je odraščanje z nenehnimi spremembami in s hitrim tehnološkim razvojem.
Ravno tu se kaže pomembna razlika v odraščanju med nami in tistimi, ki so otroštvo preživeli brez socialnih omrežij. Značilnosti družabnih platform so tiste, zaradi katerih smo navajeni imeti stalen občutek pripadnosti skupini, socialne podpore, odzivnosti in skladno s tem, stalen dotok povratnih informacij. Že v mladostništvu, ki je kritično obdobje za razvoj samopodobe, so nam socialna omrežja predstavljala prizorišče, kjer smo lahko preizkušali in na podlagi hitrih povratnih informacij o želenih vedenjih skupnosti, razvijali svojo identiteto.
Radovednost kot ključna prednost mladih
In zakaj je razumevanje teh fenomenov tako pomembno? Ker smo navajeni konstantnih informacij. S prejemanjem pozitivnih povratnih informacij se nam krepi občutek vrednosti in kompetentnosti, ter ustvari prostor, da lahko izrazimo naše potenciale. Nasprotno pa pomanjkanje odzivnosti in dostopnosti lahko v nas povzroči občutek izobčenja in ogrozi naše temeljne potrebe. Ko smo v stiski, se počutimo nemočne in nevedne, takrat mladi postanemo nezanesljivi, ravnodušni, ne iniciativni in izgubimo interes.
Nas to naredi zahtevne ali morda celo prezahtevne? Za nas to pravzaprav niso zahteve, so značilnosti okolja, v katerem smo zrastli, se pa tega še kako dobro zavedamo. Zato smo se pripravljeni prilagoditi okolju, ki je v delovanju še vedno nekoliko drugačno, lahko bi rekli bolj togo, od tega, česar smo navajeni. Še kako dobro smo se namreč naučili, kaj pomenijo želena in kaj nezaželena vedenja. Pridobivamo nove izkušnje, poznanstva, se prilagajamo razmeram na terenu ter imamo priložnost vzpostavljanja novih vezi in poznanstev. Vse to vidimo kot investicijo v našo prihodnost. Stremimo k iskanju in ustvarjanju peskovnika, kjer bomo lahko samoiniciativni, podajali predloge, se vključevali v različne projekte… bili še naprej radovedni. Ravno radovednost se je v naši Linkedin raziskavi pokazala kot ključna prednost mladih.
Nismo zgolj radovedni, smo tudi zelo ambiciozni
Pravzaprav pa nismo zgolj radovedni, smo tudi zelo ambiciozni. Vsak od nas, si želi v svetu pustiti pečat, biti cenjen, prepoznan, na tak ali drugačen način. Vsako minuto smo prežeti z zgodbami o uspehu, ki se izrisujejo na napravah, s katerimi smo obkroženi in brez katerih bi, roko na srce, verjetno kar težko preživeli. Na podlagi uspešnih zgodb si v glavi hitro postavimo mejnike, ki jih moramo čim hitreje doseči ali celo preseči, če želimo uspeti. To za nas pomeni predvsem zavedanje, da zmoremo in to je tisto, kar nepotrpežljivo iščemo v današnjem svetu. Ob tem pa si sami ne dopuščamo prostora za napake.
Morda že slutite, kam to pelje… zaradi tega, si na naš pladenj velikokrat naložimo preveč, stopimo v prevelike čevlje in, ne razumite naju narobe, v tem uživamo, saj to v nas prebuja občutke pripadnosti in produktivnosti. Problem se pojavi, ko je neskladnost, med našimi esencialnimi potrebami in odzivom nanje, enostavno prevelika. Takrat obstaja velika nevarnost, da se bomo izčrpali ali enostavno dvignili roke in šli svojo srečo iskati drugam.
Naj vam zaupava veliko skrivnost. Čeprav tega ne pokažemo in o tem ne govorimo radi, si želimo pripadati. Delodajalca velikokrat zamenjamo prav zato, ker se počutimo odtujene in ne zato, ker nam je vseeno. Od nekdaj namreč pripadamo, prejemamo hitro dostopne informacije, vemo vse o vsem, korporativno okolje pa nam to velikokrat onemogoča. Tok informacij je enostavno prekinjen, odločevalci ne razložijo svojih odločitev, kar je popolnoma razumljivo. Ni jim potrebno, pa vendar prav na tem mestu mi izgubimo smisel. Ne razumemo več, zakaj nekaj delamo in kako s tem prispevamo k svetu, ne razumemo več procesov in zdijo se nam sami sebi namen.
Potrebujemo prostor, kjer so napake sprejete in predstavljajo pomemben del učenja in rasti
Dragi HR-ovci, vodje, mentorji, managerji… dragi vsi, ki to berete. V sebi imamo iskrice, ki jih želimo zanetiti tudi v praksi. Poskusite nam stopiti korak nasproti, nam dati priložnost in prostor, kjer bomo lahko »pametno« razvijali svoje kompetence, vendar, ne na račun zdravja, hobijev, in drugih stvari, s katerimi ohranjamo stik s seboj. V osnovi potrebujemo zgolj, da je naše delo primerno ovrednoteno ter občutek psihološke varnosti, zaupanja, pripadnosti in smisla. Pustite nam prostor, da izrazimo svoje mnenje in ideje, tudi če na prvi pogled niso blizu vašemu razmišljanju. Vsa naša bit si želi biti slišana, opažena, prepoznana, pohvaljena. Potrebujemo prostor, kjer so napake sprejete in predstavljajo pomemben del učenja in rasti. Prav tu nas lahko opolnomočite z usmeritvami iz lastnih izkušenj. Konec koncev, zgledujemo se po vas in tempo nas že prehiteva.
Vzgajani smo bili v svetu številk, ciljev, rezultatov, in še kako dobro nam je poznano na kakšen način le-te zasledovati. Ne potrebujemo izključno ciljnega vodenja, temveč prostor, kjer se lahko varno izražamo in učimo. Rodovitno zemljo, dež in bistro vodo, v katerih je dovolj mineralov in vitaminov ter s pomočjo katerih lahko polno zacvetimo.
Pia Lucija Kos in Lara Škrinjar, specialistki za iskanje talentov Competo