Zakaj ta tema? Današnji svet je svet ekstravertov. In slednji pogosto pozabimo (ja, prva oseba množine) na introverte okoli nas.
Ti vsak dan naredijo velik korak iz cone udobja, ko se trudijo uskladiti z norijo okrog njih. Poskusimo narediti tudi mi korak v njihovo smer. Za primer: veliko lažje jaz utihnem, ko introvert govori kot pa, da introvert čaka, da bo ob meni prišel do besede. Kar vprašajte koga od mojih sodelavcev.
Dobrodošli v svet introverta
Vsak dan imamo priložnost izkusiti kaj novega, navezovati stike z neznanci, preizkušati nove trende, iskati nove poti za doseganje ciljev. Ali ni to čudovito? Zdaj pa si predstavljajte , da je že vsak mali korak izven vaše ustaljene vsakodnevne poti pravzaprav izstop iz cone udobja.
Predstavljajte si, da je npr. odhod v glasni trgovski center ter iskanje božičnih daril med nešteto trgovinami za vas izziv. Še več, da je rojstnodnevna zabava prijatelja za vas prej stres kot žur, saj veste, da večino povabljencev ne boste poznali. Dobrodošli v svet introverta.
Kaj je ekstravertnost?
Verjetno ste že vsi slišali za izraz »ekstravertnost«. Ljudje se pogosto opišejo s to besedo, ko želijo opisati lastno družabnost. Na drugi strani tisti, ki se neradi izpostavljajo v družbi, zase radi rečejo, da so bolj introvertirane sorte. Vendar osebnostna dimenzija ekstravertnost zajema veliko več kot le željo po druženju.
Osebnostna dimenzija ekstravertnost zajema veliko več kot le željo po druženju.
Res so ljudje, ki na tej dimenziji v vprašalnikih dosegajo višje rezultate (z drugimi besedami: njihovi rezultati nakazujejo, da so ekstravertirani), bolj usmerjeni v navezovanje stikov in komunikacijo ter imajo širši socialni krog. A oseba je lahko visoko ekstravertirana, pa to še ne pomeni, da ima veliko prijateljev (beri ljudi, s katerimi se druži, ne števila stikov na socialnih omrežjih), kaj šele globoke medosebne odnose.
Psihologija naših možganov
Osebnostna dimenzija ekstravertnost/introvertnost se povezuje z delovanjem naših možganov. Psiholog Hans Eysenck je oče raziskovanja povezanosti med vedenjem ter stopnjo možganske budnosti. Pomemben del t.i. sistema budnosti v naših možganih igra retikularna formacija, ki predstavlja pismonošo naše budnosti. Retikularni nevroni se nahajajo na več področjih naših možganov in skrbijo za našo živčno vzburjenost in zavest. Med drugim tako skrbijo za prehod iz stanja spanja v budnost.
Eysenck je tu prepoznal razlike v stopnji naravne ali bazične stopnje vzburjenosti retikularnega sistema posameznikov. Tako imajo nekateri ljudje že po naravi višjo stopnjo vzburjenosti kot drugi in tudi obratno, slednje pa se izraža v njihovem vedenju. S pomočjo teh vedenjskih razlik je H.E. določil osebnostno dimenzijo E/I.
Zakaj s(m)o ekstraverti bolj usmerjeni v okolico?
Za ekstravertne posameznike je tako značilna v osnovi nižja stopnja živčne vzburjenosti retikularnega sistema – nižja stopnja možganske budnosti. Posledično v okolju iščejo dražljaje, ob katerih dejansko ohranjajo svoje možgane bolj budne – z drugimi besedami: tako poskrbijo, da možganom ni dolgčas.
Ekstraverti z iskanjem dražljajev v okolju, s katerimi “budijo” možgane, poskrbijo, da možganom ni dolgčas.
Kot ekstravert lahko tu zapišem eno pikro na naš račun: ekstraverti smo bolj usmerjeni v okolico, ker sami sebi nismo dovolj. Od tu izvira tudi naša potreba po iskanju družbe in komunikacije. Pri delu se ekstravertnost kaže v iskanju razgibanih delovnih nalog, izogibanju rutini in pogostemu skakanju iz enega delovnega procesa na drugega.
Zakaj s(m)o introverti sami sebi dovolj?
Na drugi strani pa je za introverte značilna visoka stopnja živčne vzburjenosti retikularnega sistema. To pomeni, da so njihovi možgani že sami po sebi na visoki stopnji budnosti. Posledično ne potrebujejo veliko dražljajev iz okolja. Še več, veliko je lahko za introverte hitro preveč. So bolj usmerjeni vase, v raziskovanje lastnega notranjega sveta. Kar pa ne pomeni, da niso družabni.
Introverti so bolj usmerjeni vase, v raziskovanje lastnega notranjega sveta. Kar pa ne pomeni, da niso družabni.
Le nimajo potrebe biti v centru pozornosti širokega socialnega kroga, s par besedami izrazijo bistvo ter v okolici ne iščejo toliko vznemirjenja. Pri delu se lahko dolgo osredotočajo na eno nalogo, rutina pa zanje ne predstavlja izziva. Imajo potencial za natančno opravljanje dela ter spremljanje podrobnosti.
Ustvarjanje pogojev za sodelovanje
Pogoji današnjega okolja okoli nas so ustvarjeni za enostavnejše delovanje ekstravertov, kar je pogosto značilno tudi za delovna okolja. Kadar ne govorimo o rutinskem, strukturiranem, individualnem delu, introverti pogosteje izstopajo iz cone udobje ter se skušajo uspešno uskladiti s temi pogoji. To pa ne pomeni, da so manj kompetentni. Daleč stran od tega!
Tu je na mestu spet ena pikra na račun nas, ekstravertov: za nas je prej kot za introvertirane posameznike lahko značilen odnos »fake it till you make it«. Izziv za introverte pa je, da je lahko njihova kompetentnost prej spregledana le zato, ker sami po sebi ne težijo k temu, da bi se postavljali v center pozornosti.
Za uresničevanje potencialov potrebujemo druge
Seveda vsak od nas nosi osebno odgovornost, da poskrbi zato, da bo pri delu izrazil in razvijal lastne veščine in kompetence. Vendar pa za večino uresničevanja slednjih potrebujemo tudi druge, ravno toliko kot oni potrebujejo nas. Zato je pomembno, da stremimo k temu, da ustvarjamo pogoje, v katerih bodo lahko drugi uspešno sodelovali z nami. V primeru, da ste se prepoznali v zgornjem opisu ekstraverta, predlagam, da razmislite, kakšne pogoje ustvarjate za introvertirane posameznike okoli sebe.
V primeru, da ste se prepoznali v zgornjem opisu ekstraverta, predlagam, da razmislite, kakšne pogoje ustvarjate za introvertirane posameznike okoli sebe.
Jim nudite dovolj prostora in časa, da se lahko ob vas izrazijo? Ste pozorni, da prilagodite komunikacijo iz vidika števila povedanih minut na osebo? Da omogočate mirno okolje, v katerem se oseba lahko osredotoči?
Ko smo pozorni na osebe okrog nas ter delujemo v smeri ustvarjanja pogojev po njihovih merilih, višamo verjetnost, da bomo uspešno sodelovali.
In tu ne govorim o »vedi se do drugih tako, kot želiš, da se oni vedejo do tebe«. Govorim o »vedi se do drugih tako, kot želijo, da se vedeš do njih«. Poskusimo zato ustvariti introvertirano ekstravertirani svet.
P.S. Dodajam še, da je v zgornjem zapisu govora le o eni od osebnostnih dimenzij. Ob tem je naša osebnost pisana struktura, ki jo sestavlja veliko več dimenzij kot le ta. In tudi ta ni digitalna – ne obstajajo le ekstravertirani in introvertirani posamezniki, temveč cela mavrica znotraj dimenzije. Je pa veliko bolj zanimivo govoriti o ”ekstremih”.
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.