Pripomočki in rešitve so skoraj vedno naravnane na takojšne (instant) rešitve. A za doseganje novih ciljev praviloma rabimo nove navade – načine kako delamo stvari. Spreminjanje navad pa je proces in ne trenutni dogodek.
Je proces, ki se začne z zavedanjem – kaj bi bilo dobro (pot k nečemu) ali kaj nam ni všeč (pot stran od nečesa). Zavedanje pomeni zgolj to – zavedamo se, da nekaj ni OK oz. da bi bilo lahko bolje. V tem trenutku se še nismo zavezali, da bomo karkoli tudi storili. Zato tudi na delovnem mestu zavedanje (oz. strinjanje sodelavca) še ne pomeni, da bo sodelavec tudi nekaj spremenil.
Šele naslednji korak je namreč odločitev, ko se zavežemo novemu cilju in kaj bomo za to storili. To, da naj bo cilj jasen (konkreten) in merljiv, menda že vemo. Realnost pa je že težje opredeljiva kategorija. Pomaga nam lahko, če jo opredelimo v kombinaciji s časom. Npr. v enem tednu tehtam 1 kg man, v enem tednu bom nagovoril 5 novih ljudi…. A pogosto pri tem cilju iščemo hitre rešitve, namesto postopnega napredovanja. Iščemo čudežno orodje, ki nam bo stopilo 10 kilogramov ali nam prineslo sanjsko zaposlitev.
Po odločitvi namreč pride na vrsto trening. V primeru hujšanja je to trening odrekanja redilne hrane, trening možganov, da dajo sporočilo nogam, da gredo na sprehod… V primeru kariere pa to pomeni – trening naših prednosti, navad, načina dela, trening novih znanj, našega nastopa, trening pisanja… Vsi športniki vedo, da je na rezultat potrebno počakati. A če treniramo, rezultat pride kot zadnja faza procesa sprememb.
Pri tem je pomembno, da je novo vseeno v določeni meri blizu obstoječega. Kot je lahko uspešna le tista dieta, ki je blizu našim prehranjevalnim navadam in prilagojena zdravi prehrani, tako smo tudi v karieri lahko uspešni najbolj tam, kjer so naše prednosti. Zato je pomembno prepoznati in trenirati le-te.
Pri tem pa je dobro se zavedati, da ne gre za hitro rešitev, kot je potešitev lakote s krompirčkom pri McDonaldsu, temveč gre za trening proces, kot so priprave na maraton.
Nataša Tovornik