O miselnosti posameznika in družbe

Kaj je miselnost?

Naše najmočnejše orodje proti negotovosti, anksioznosti, strahu ali stresu je naša miselnost. Kaj je miselnost? Miselnost se nanaša na celoto misli, pojmov, sodb, ki jih imamo o življenju, o svetu in naših odnosih do sebe, drugih in vsega okoli nas.

Miselnost se nanaša na celoto misli, pojmov, sodb, ki jih imamo o življenju, o svetu in naših odnosih do sebe, drugih in vsega okoli nas.

Prav tako naša miselnost govori o našem odnosu do etike in vrednot in tega s kakšnega temelja se lotevamo življenja, odnosov ali izzivov. Kljub temu da nam morda definicija miselnosti ni prav blizu, pa boste prav vsi takoj ločili dva človeka in do njiju oblikovali specifičen odnos, če rečemo, da ima eden od njiju napredno miselnost, drugi pa zastarelo.

Kako torej naša miselnost vpliva na to kako se soočamo z izzivi časa, ki ga živimo sedaj?

Če imate miselnost, ki vam omogoča, da ne glede na okoliščine, ki so včasih manj, drugič bolj zahtevne, sprejemate odločitve na tak način, da sledite svoji osnovni življenjski strategiji, potem imate stabilno, trdno miselnost. Če se so vaše odločitve bolj kot od osebne strategije odvisne od okoliščin okoli vas, potem je vaša miselnost manj strateška in pogosto v nasprotju z vašimi osebnimi interesi.

Pozitivna miselnost

Recimo, da imate pozitivno miselnost. Ob težavah, s katerimi se soočamo danes, ste najbrž že dovolj informirani, da lahko sprejmete vse ključne odločitve, ki so skladne z vašimi vrednotami, etičnimi in moralnimi standardi, ter vsakodnevnimi potrebami. Seveda nikjer ne piše, da so te odločitve lahke. Marsikatera od njih vas bo navidezno odmaknila od trenutnega ugodja in zadovoljstva. Bo pa na dolgi rok povezana z vašim zdravjem, zdravjem vaših bližnjih in družbe. Odpovedovanje vedenjem, ki so vam blizu, ki ste jih navajeni, ki vam morda predstavljajo varno rutino, boste sicer doživeli kot velik napor, bo pa zadovoljstvo ob doseženem cilju toliko večje.

Kako se oblikuje miselnost posameznika?

Miselnost posameznika se oblikuje delno iz genetskih danosti, delno se oblikujejo na podlagi izkušenj, ki jih pridobivamo tekom življenja, delno pa je miselnost posledica načina razmišljanja in samostojnega sprejemanja odločitev. Starejši kot smo, lažje spreminjamo svojo miselnost, če se le tako odločimo.

Starejši kot smo, lažje spreminjamo svojo miselnost, če se le tako odločimo

Ko smo majhni, je ”manipulacija” (vplivi staršev) iz okolja tako velika, da je naša otroška miselnost pomembno vezana predvsem na gene in izkušnje naših staršev. Starši preko socialnega učenja, bolj ali manj uspešno in prepričljivo, prenašajo svojo miselnost na svoje potomce. Zanimivo je, kako v isti družini zrasejo otroci, ki imajo do, recimo, katastrofičnih scenarijev popolnoma drugačen odnos. Na takih primerih vidimo, kako pomembna je genetika. Kasneje v življenju skladno s svojimi odločitvami pomembno kreiramo vrste izkušenj, ki po malem spreminjajo našo miselnost, vedno v skladu z našo odgovornostjo in posledicami tega kar smo ali nismo naredili.

Primer negativne miselnosti

Posameznik, ki se zaveda, da imajo vse njegove odločitve pomembnem vpliv na to, kako se bo razvijal kot človek, lažje vpliva na svojo miselnost. Miselnost sicer v prispodobi lahko primerjamo s toboganom. Če ste na vrhu tobogana in se odločate, da se boste spustili po njem, je navzdol le ena pot.

Miselnost sicer v prispodobi lahko primerjamo s toboganom. Če ste na vrhu tobogana in se odločate, da se boste spustili po njem, je navzdol le ena pot.

Morda malo hitrejša ali počasnejša, pa vendarle ena. Podobno je z miselnostjo. Če imate navado, da v prihodnosti rišete črne scenarije, vas bo odločitev, da greste na dopust, kjer bi si radi odpočili in se regenerirali, vodila do znanega cilja; počutja, ki bo skladno z vašim razmišljanjem in nasprotno od vaših želja. ”Kaj, če bo vreme slabo? Kaj, če bo imelo letalo zamudo? Kaj, če bo hotel slabši kot je na slikah?” Ne glede na to, da se odpravljate na prijetno potovanje, boste v njem našli toliko tveganj, da bo počutje daleč proč od prijetnega.

Zakaj se slabo počutimo tudi, če se še ni zgodilo nič slabega?

Ljudje smo edina bitja, ki se lahko slabo počutimo tudi vnaprej.

Ljudje smo edina bitja, ki se lahko slabo počutimo tudi vnaprej. Ker smo ljudje tista bitja, ki se zavedamo prihodnosti, si v tej prihodnosti lahko rišemo različne scenarije. Ugotovili ste že zagotovo, da so ti scenariji najpogosteje odvisno od naše miselnosti. Če imate pozitivno miselnost in predvidite, da se boste s svojim trudom, odločitvami in sodelovanjem z drugimi uspešno prebili do želene prihodnosti, vas ta ne bo plašila in se je boste veselili. V primeru, da precenjujete negativne izide vaših odločitev in obstoječih okoliščin, pa se boste najbrž počutili slabo tudi že takrat, ko za slabo počutje ni objektivnih razlogov. V takem primeru nas je namreč strah, vsega kar bi se lahko zgodilo v prihodnosti. Zmoremo se torej slabo počutiti tudi takrat, ko je z nami vse v redu. Nekateri so iz tega razvili pravo umetnost.

Kako se oblikuje miselnost družbe?

Družba je sestavljena iz posameznikov s svojo miselnostjo. To ni neka posebna ugotovitev. Rad bi opozoril na dve pomembni dejstvi v zvezi s tem. Prvo se nanaša na občutek, kateri ljudje v družbi prevladujejo: tisti s pozitivno ali tisti z negativno miselnostjo. Prepričan sem, da večinoma razmišljate, da je veliko več ljudi z negativno miselnostjo. S tem mišljenjem se ne bi strinjal. Sam menim, da je med nami veliko več ljudi, ki razmišlja pozitivno, ki se prihodnosti veseli in v zahtevnih okoliščinah sprejema dobre odločitve, tako za njih, kot za bližnje in družbo.

Sam menim, da je med nami veliko več ljudi, ki razmišlja pozitivno, ki se prihodnosti veseli in v zahtevnih okoliščinah sprejema dobre odločitve, tako za njih, kot za bližnje in družbo.

Občutek, da je več ljudi z negativno miselnostjo, po mojem mnenju izvira iz dejstva, da so ljudje, ki vidijo za vsakim vogalom grožnjo apokalipse, glasnejši. Ne vsi. Tisti najbolj prestrašeni, so najbrž tiho, osamljeni in prestrašeni. Toda tisti, ki svoj strah obrnejo v jezo in agresivnost do tistih, ki se jih ne bojijo, so zelo glasni.

Drug razlog za občutek, da v družbi prevladuje negativna miselnost, so nekateri mediji, ki izkoriščajo evolucijsko značilnost človeka, da je bolj dojemljiv za informacije, ki morda pomenijo grožnjo. Če želi biti danes nek medij prepoznaven in novica ”klikana”, mora s sabo nositi vsaj podton katastrofe, še bolje je, če apokaliptičnost šprica iz vrstic in sporočil. Prevladujoč način medijskega sporočanja, ki v spiralo neprijetnega čustvovanja srka vse in vsakogar, kaže svoje uničujoče posledice. Vse večjo anksioznost, depresivnost in odtujenost posameznikov, drug od drugega in s tem celotne družbe.

Sicer medije potrebujemo kot roža vodo, toda ločevanje na ključne informacije in tiste, ki so popolnoma kontraproduktive, je za običajnega spremljevalca medijske krajine skoraj nemogoč izziv. Vseeno lahko upravičeno pričakujemo, da je uredniška odgovornost tista, ki v teh razmerah narekuje uporabo zdrave pameti. Želim si pravih in verodostojnih informacij, ki mi bodo pomagale sprejemati dobre odločitve.

Razvoj pozitivne miselnosti

Seveda je kombinacija osebne in družbene miselnosti pogosto eksplozivna. Še posebej, ko smo osebno vključeni, ko nas je strah zase in svoje najbližje, ko se iz soban preteklosti sliši glas strahu, negotovosti in slabih spominov, se nam prikrade v misli podoba tobogana, ki se izteče v kotel z vrelim oljem. Takrat je ključno nastaviti koncept mišljenja, ki bo z dobrim treningom zelo učinkovit:

1. Bežne negativne misli preprosto odmaknemo s tem, ko se lotimo malo bolj kompleksnih opravil, pri katerih ne moremo delati popolnoma rutinsko. Ta opravila nam bodo ujela pozornost in tok misli, ki ne bo več obsedeno preigraval tragičnih posledic, ki se lahko zgodijo v prihodnosti.
2. Da bi dobili kondicijo za pozitivno miselnost, je potrebno v vsakodnevno rutino vnesti čas za regeneracijo. Še posebej v časih, ki so na kakršen koli način bolj zahtevni, je skrb za osebno duševno in telesno higieno ključna. Ura do dve kakovostnega ukvarjanja na dan s sabo je ključ do pozitivne naravnanosti.
3. V primeru trdovratnejšega negativnega razmišljanja imamo na razpolago več smeri:
   1. Poiščite strokovno pomoč. Najdite nekoga, ki vam lahko strokovno pomaga premagati te čase.
   2. Naredite si natančen dnevni urnik vseh ključnih aktivnosti. Ne pozabite med delovnimi obveznostmi vstaviti kakovosten čas za regeneracijo. Ključno je, da imate čim manj časa za sanjarjenje in prosto razmišljanje. Negativna miselnost se v teh razmerah samo razbohoti.
   3. Večer dočakajte utrujeni. Ritual uspavanja naj vključuje branje, telesno aktivnost, topel (ali hladen) tuš (ugotovite kateri vas pomiri in uspava), nikakor pa pred spanjem ne pregledujte elektronske pošte in novic.
   4. V vsakodnevno rutino vključite druženje. V teh časih naj bo virtualno. Potrudite se in obudite stike s pomembnimi ljudmi iz vašega življenja. Spomnite se ljudi s katerimi ste preživeli lepe trenutke in jih pokličite.

Seveda je rešitev toliko kot je vas, ki to berete in tistih, ki tega ne berejo. Želim vam, da najdete v sebi potencial, ki vam bo omogočil, da v enakih okoliščinah živite bolj kakovostno življenje, da razvijete pozitivno miselnost. Ne zato, ker bi imeli srečo, ali zato ker je to stvar naključja, temveč zato, ker je to stvar vaše odločitve.