Najmanjša enota vsake organizacije je posameznik in najmanjša enota vsakega uspešnega dela je dobro razvita kompetenca. Zato je smiselno, da pri pogovorih o sodobnem samoupravljanju žaromete usmerimo ne le na organizacije in projekte, temveč tudi na posameznike in njihove kompetence.
Dejanja vsakega od nas so vedno – doma ali na delovnem mestu – usmerjena v zadovoljevanje naših potreb. Želimo si doseči ravnovesje, zadovoljstvo in hkrati prispevati k »višjemu cilju«, torej videti smisel svojih dejanj. Če je jasno komuniciranje vizije in osmišljanje dela v rokah vodij in organizacije, pa je ustvarjanje ravnovesja in doseganje zadovoljstva v rokah nas, posameznikov.
Pri tem so nam v veliko pomoč naše kompetence – sposobnost opraviti določeno delo. Kar je v zvezi s kompetencami zanimivo, je to, da jih lahko treniramo. Če vemo, kakšno je želeno končno stanje in če vemo, kje smo danes, lahko načrtujemo svoj razvoj tako, da bomo dosegli nivo, ko bomo z veseljem delali in dosegali rezultate, za katere smo odgovorni. Ko treniramo kompetence, ne »štancamo« proizvodov, ampak omogočimo človeku, da ohrani najboljše od tistega, kar je, razvije svoje potenciale in je pri tem učinkovit.
Katero kompetenco razvijati, da bomo uspešno »upravljali« sebe?
Kaj se »splača« in kaj ne, je odvisno od vsakega posameznika in od tega, kako razvite nekatere kompetence že ima. Na podlagi naših izkušenj z ocenjevanjem kompetenc ter izvajanjem treningov in delavnic pa tri kompetence še posebej izstopajo po svojih pozitivnih učinkih: obvladovanje stresa, motivacija/osebna energija ter učinkovita komunikacija. Če jih pogledamo malo podrobneje, bomo ugotovili, zakaj so še posebej pomembne, ko govorimo o sodobnem samoupravljanju.
Obvladovanje stresa
Izgorelost in stres sta zanimiva fenomena današnjega časa. Ljudje so vedno veliko delali in bili na koncu utrujeni – tako je tudi danes. Kdo izgori? Izgori tisti, ki pri velikem vložku energije ne vidi smisla. Ne doživlja zadovoljstva v opravljenem delu. In v modernem času živimo v tako kompleksnem svetu, da nimamo nikoli občutka, da smo eno delo zaključili, pa nas že čaka naslednje. Veliko ljudi čisto preprosto se ne zmore več regenerirati. To pripelje do izgorevanja.
Ljudje običajno ne ukrepamo, ker zmotno upamo, da se bodo nekatere stvari uredile same od sebe. Mislimo, da ko bomo pridni, delavni, ubogljivi, se obnašali v skladu s pravili, da bo potem vse v redu. Treba si je vzeti prosti čas zase, sproti, ves čas, praktično v vsakem trenutku.
Ker ideja, da bomo enkrat vse končali in potem počivali, je čista iluzija.
Samoupravljanje nam sicer v primerjavi z bolj hierarhičnimi oblikami dela da več svobode, boljši stik s smislom našega dela in več odgovornosti. A te prednosti lahko v polnosti izkoristimo samo takrat, ko znamo pri sebi prepoznati znake pretiranega stresa in učinkovito poskrbeti zase.
Motivacija in osebna energija
V večji svobodi in avtonomiji bomo na delovnem mestu uživali le takrat, ko bomo tudi dovolj motivirani za delo, ki nam je zaupano. Motivirani ljudje z visoko osebno energijo so tisti ljudje, ki imajo dovolj izkušenj, da razumejo, da lahko takrat, ko se prebiješ skozi težka obdobja življenja, upravičeno pričakuješ, da se boš boljše počutil.
To boljše počutje je garancija, da je nekaj vredno početi – ne v materialnem smislu, temveč v čustvenem, duhovnem ali celo intelektualnem smislu. Motivirani smo, ko vidimo, da je posledica investicije energije, bolečin in trpljenja smiselna, ker nas pripelje v svet, v katerem želimo živeti in v katerem se dobro počutimo.
Pomembno pa je, da razumemo, da dobro počutje pride na koncu, ne na začetku.
Učinkovita komunikacija
Samoupravljanje kljub povezavi z besedama »sam« in »samostojen« vključuje ogromno sodelovanja in komunikacije – trdimo lahko celo, da je učinkovita komunikacija predpogoj za uspešen prehod na samoupravljanje v sodobnih organizacijah. A učinkovito komuniciranje je veliko več kot jasno in transparentno prenašanje sporočila.
Ko vidimo, da je posledica naše komunikacije (pa če imamo še tako prav) skrhan odnos, je vredno razmisliti o spremembi.
Uskladimo se lahko tudi tako, da ne ogrožamo odnosa. In to je stvar komunikacijskih veščin.
S izpopolnjevanjem svojih veščin komunikacije povečujemo verjetnost, da bomo učinkovito posredovali informacije ter se tako uspešno uskladili s sogovornikom. Bolj, ko smo pozorni, da spoštljivo komuniciramo, ob tem upoštevamo sogovornika in mu prilagajmo komunikacijo, večja je verjetnost, da bomo pri tem uspešni. To še ne pomeni, da bomo pri osebi dosegli, da se bo vedla, tako kot mi pričakujemo, ali da bomo razumljeni, kot smo želeli. Drugi bo tako deloval le v primeru, da bo v naših besedah našel nekaj zase. Zato je usklajevanje znotraj komunikacijskega procesa ključno.
Upravljanje sebe je uresničevanje svojih potencialov
V primeru, da razumemo upravljanje sebe kot uresničevanje svojih potencialov skozi razvoj kompetenc, bomo usmerjeni v lasten razvoj. Iskali bomo načine, kako se samoupravljati na način, da razvijamo učinkovita vedenja, s pomočjo katerih bomo uspešno zasledovali zastavljene cilje. Samoupravljanje bomo razumeli kot samouresničevanje.
Naše izkušnje z delom z več 100 podjetji v Sloveniji so pokazale, da so upravljanje stresa, učinkovita komunikacija in motivacija za delo tiste vsebine, ki jih največ organizacij in posameznikov prepoznava kot ključne za povečanje zadovoljstva in uspešnosti na delovnem mestu. Za vas smo zato pripravili trojček delavnic z dr. Aleksandrom Zadelom, na katerem boste spoznavali za vas najučinkovitejše načine za boljše odnose in več zadovoljstva pri delu.