Življenje je ena sama sprememba in sprememba je edina stalnica. Zelo logična in enostavna misel, kajne? Najprej se rodimo, nato sledijo različna obdobja odraščanja, zrelosti in na koncu pride trenutek, ko se moramo posloviti od tega sveta. Kot posameznikom nam je tako v tem življenju dano le omejeno število trenutkov. Kako jih bomo izkoristili in ali bomo živeli čim bolj polno, koristno, ustvarjalno,…, je odvisno samo od nas. In spremembe, ki jih neprestano doživljamo se nam manifestirajo kot problemi. Ko enkrat prebrodimo en problem, že se pojavijo novi in novi pa spet novi. Na nas delujejo kot neke vrste močni impulzi, ki zahtevajo določeno reakcijo, ni pa nujno, da do te reakcije tudi vedno pride. Ne vem ali ste vedeli, da sta kitajski pismenki za krizo in priložnost popolnoma enaki. Kaj to pomeni? Na probleme lahko gledamo kot na probleme, lahko pa jih spremenimo v izzive. Z vsako rešitvijo problema oz uspešnega spopada z izzivom pa seveda še ni konec. Ker se s časom nahajamo v novih obdobjih, se soočamo tudi z novimi in drugačnimi izzivi in tako gre cikel ves čas naprej.
Kaj se zgodi, če problemov ne rešujemo? Postanejo še večji in na koncu se znajdemo v zelo težki, če ne celo brezizhodni situaciji. V kolikor pa probleme uspešno rešujemo oz na njih gledamo kot izzive, gremo naprej, rastemo in se razvijamo. Tovrstni koraki nikoli niso enostavni in vselej v nas vzbujajo določen strah, kar pa je popolnoma normalen občutek. In kot je na današnjem predavanju poudaril Ichak Adizes »If things in time not become better, they will become worse.« Vsak trenutek, ko se znajdemo v neugodni situaciji, lahko odreagiramo tako ali drugače. Le naš pristop in naša odločitev pa bosta glavna dejavnika, od katerih bo odvisen končni rezultat- problem ali izziv.