Vsak trenutek tekom zaposlitvenega procesa je lahko tisti pravi, da delodajalca povprašamo za povratno informacijo. Lahko gre za pridobivanje povratnih informacij, ki se dotikajo časovnice in samega načina procesa izbora. Lahko pa tudi za pridobivanje vsebinskih povratnih informacij, vezanih na našo predstavitev, priložnosti za nadgradnjo lastnih kompetenc, znanj oz. potencialov.
Kaj “lahko” delodajalca povprašamo za povratno informacijo?
- Ko se prijavimo na razpis, a ne dobimo nobene povratne informacije, da je bila naša prijava sprejeta;
- ob samem zaključku razgovora, da preverimo, kako nas delodajalec zaznava in katere skladnosti prepoznava.
- ko dobimo obvestilo o tem, da nismo izbrani;
- ko smo se uvrstili že v 2., 3., 4. krog, na koncu pa prejeli le kratko obvestilo o tem, da se niso odločili za nas;
- po predstavitvi konkretne naloge, ki smo jo pripravili za potencialnega novega delodajalca.
S tem, ko tekom zaposlitvenega procesa povprašamo za povratno informacijo, izkažemo naše zanimanje za učenje ter osebno in karierno rast. Zaposlitveni proces vselej predstavlja dvosmerni proces. Tvorita ga vsaj dva »enakovredna« partnerja. Tekom procesa se oba spoznavata, raziskujeta drug drugega, izmenjujeta poglede in razmišljanja. Na koncu lahko skleneta dogovor ali morda ne. Kar pričara dober občutek na obeh straneh pa je transparentna in iskrena dvosmerna komunikacija, človeški odnos z visoko mero spoštovanja. In kakovostna povratna informacija predstavlja pomemben del vzpostavljanja in gradnje dobrih odnosov.
Praksa podajanja kakovostnih povratnih informacij tekom in po zaključku zaposlitvenega procesa v našem prostoru še ni uveljavljena praksa. Priložnosti za razvoj imamo tako kandidati ko tudi delodajalci. Morda povratne informacije vselej ne boste dobili. Morda bo le ta zelo splošna. Toda, s tem korakom boste naredili veliko zase. Hkrati pa bomo tudi pripomogli k vzpostavitvi kulture podajanja kakovostnih povratnih informacij tudi tekom zaposlitvenega procesa.