L.S.
Do 2050 naj bi generacija milenijcev štela že polovico celotne delovne populacije v svetu. Naša prihodnost torej leži na njih. Skrbeli bodo tako za vodenje družb kot tudi držav.
Rezultati nekaterih raziskav v svetu na temo samega načina dela generacije Y so pokazali, da naj bi bili na splošno bolj leni, apatični in nezainteresirani. Pa je temu res tako? Ali so res izjemno neproduktivni? Ali pa jih morda le zelo slabo poznamo in hkrati absolutno ne vemo, kako bi z njimi upravljali?
Milenijci živijo in delajo z zavedanjem, da nič ni stalno ter varno in da je sprememba edina stvar, ki jih bo v življenju spremljala. Vedo, da ne bodo imeli zgolj ene službe ter enega delodajalca in prav tako vedo, da bodo tekom svoje kariere zamenjali kar nekaj različnih poklicev. So prva generacija, ki živi v/in z digitalinim svetom.
Generaciji Y so izjemno pomembne vrednote podjetja, kultura, etika, profesionalnost. Privlačijo jih družbe, ki so bodisi družbeno odgovorne, bodisi imajo zeleno politiko poslovanja, bodisi zaposlenim omogočajo izjemno fleksibilno in inovativno okolje, bodisi zagotavljajo izjemno prijetne in sproščene delovne prostore. In tisto, kar je najbolj pomembno, obožujejo moderni način vodenja in delovanja.
Milenijci ne marajo prisile, ustrahovanja ali ukazovanja. Kar se tiče samega dela so izbirčni. To je prva generacija do sedaj, ki v delu išče nekaj več – torej ne le tistih osem ur, ki jih je treba oddelati ampak prostor, kjer lahko udejanjajo svojo strast in način življenja. In zato milenijci ne bodo sprejeli delo, v katerem ne bodo videli smisla. Prav tako ne bodo sprejeli dela v tistih družbah in kolektivih, ki jim ne bodo omogočala osebnega in kariernega razvoja. Če se ne bodo počutili pomemben člen v organizaciji, po vsej verjetnosti tudi ne bodo vztrajali prav dolgo pri tem delodajalcu. In če bodo naleteli na nekompetentnega vodjo, ga ne bodo spoštovali ter se mu uklanjali, temveč bodo podjetje in šefa hitro zapustili. Milenijci so tudi zelo odkriti in direktni ter hkrati zelo radovedni ter več-opravljivi. Glede na vsa ta dejstva je očitno, da upravljanje in vodenje te generacije zahteva popolnoma druga znanja in pristope, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Če nam je tako všeč ali pač ne.
V Competu polovico zaposlenih predstavljajo milenijci. In veste kaj? Nanje sem izjemno ponosna. To so mladi, ki premikajo gore in te nosijo po rokah. Samo proste roke jim moramo dati, jim zaupati ter omogočiti, da delajo, ustvarjajo, razvijajo, poskušajo. Vzeti jih moramo kot sebi popolnoma enake in pomembne sogovornike. V bistvu je vse skupaj tako zelo preprosto.
Za konec bi želela še direktno izpostaviti besede Maje Petrovič, predstavnice letošnjega programa AmCham SEI. Maja je letos poleti z nami preživela en mesec. In pravi tako: «Kot notranja opazovalka sem imela priložnost začutiti, da Competovci uživajo v svojem delu, so na tem področju zelo izkušeni in posledično tako uspešni. Lahko se jim le zahvalim za edinstveno izkušnjo in (pre)visoka pričakovanja, ki jih bom v prihodnosti imela do svojega prvega delodajalca! Hvala Competo!«
In to je tisto, kar moramo delodajalci imeti v mislih, da bomo še uspešnejši in inovativnejši. Dajmo generaciji milenijcev postaviti tako visoka pričakovanja in standarde, da ne bodo želeli oditi drugam in bodo resnično pravi magnet za privabljanje novih talentov v našo ekipo v bodoče.