Ste že slišali za sedentarnost? Sedentarnost je aktivnost posameznika med sedenjem v budnem stanju, pri katerem je energetska poraba mišic zmanjšana. Povprečen človek danes presedi približno 10 ur dnevno, negativne posledice sedenja pa čutimo vedno pogosteje, zato je gibanje na delovnem mestu še kako pomembno.
Pri napačnem in po predolgem sedenju bo stalna obremenitev mišic v vratu, ramenih in hrbtu sčasoma pripeljala do bolečin. Da jih preprečimo, pa ni dovolj le pravilna drža, temveč tudi razgibavanje ter raztezanje.
DEJSTVA:
Sedentarnost povečuje tveganje za številna kronična obolenja (mišično-skeletna simptomatika, debelost, srčno-žilna obolenja, diabetes tipa 2, metabolni sindrom, itd.)
Skupine zaposlenih, ki največ sedijo so:
- zaposleni v pisarnah (na delovnem mestu sedijo 65-79 odstotkov časa, kjer je prisotna daljša statična drža in delo v prisiljenem položaju. Izven delovnega mesta pa še dodatnih 3-4 ur),
- vozniki (tovornjakov, avtobusov…),
- upravljavci delovnih strojev.
Gresta sodobna tehnologija in gibanje na delovnem mestu z roko v roki?
Sodobna tehnologija je korenito spremenila način dela in prav zaradi tega se je naše dinamično gibanje v pisarnah omejilo. Čeprav je delo v pisarni bistveno lažje in bolj strukturirano, je prisotnih vedno več manjših ponavljajočih se gibov ter neustreznih telesnih položajev.
Ponavljajoči se gibi so nevarni, saj vključujejo iste sklepe in mišične skupine za izvedbo enakih gibov – prepogosto, prehitro in predolgo.
S časoma lahko ponavljajoče se aktivnosti vodijo v navado in kmalu tudi v bolečino.
Navadno se ljudje najprej zatečemo k zdravljenju s sredstvi proti bolečinam prav zaradi ponavljajočih se telesnih obolenj. Pri tem pa pozabimo, da je vzrok težav morda drugje – neurejeno delovno okolje. Prav zato je pomembno, da smo pri delu pozorni na vse trenutne simptome in znake, kot so bolečina, napetost, togost ter občutljivost v ramenih, hrbtu, zapestjih in vratu.
Redno beleženje takšnih neprijetnih občutkov nam da vpogled v vsakdanje vzorce in rutine, ki prispevajo k bolečini.
Na podlagi teh informacij lahko hitro ukrepamo in najdemo rešitev. Da gre za pomembno področje delovnega življenja, dokazuje tudi to, da se z načrtovanjem in prilagajanjem opreme v delovnem okolju ter z gibanjem pri delu ukvarja samostojna veda – ergonomija.
Zakaj sta pomembna gibanje in ergonomsko oblikovanje delovnih mest?
- Zmanjšujeta psihofizične obremenitve zaposlenih, kar prestavlja enega izmed pomembnih faktorjev pri preprečevanju utrujenosti.
- Preprečujeta poškodbe, ki so posledica nepravilne prisiljene drže na delovnem mestu.
- Povečujeta varnost pri delu.
- Pozitivno vplivata na odnose zaposlenih do dela, delovnih nalog in do podjetja v celoti.
Štirje preprosti načini za izboljšanje počutja na delovnem mestu
Glede na to, da je pri večini mišično-skeletnih obolenjih in senzorni utrujenosti največji faktor ponavljanje določenih gibov, sedenje in strmenje v ekran, je za preprečevanje tovrstnih obolenj najbolj pomembna preventiva.
Že majhne spremembe v delovnem okolju lahko blagodejno vplivajo na naše počutje in blažijo padec koncentracije:
- barve v delovnem okolju (nežni in pomirjajoči toni v prostoru),
- zelenje v prostoru ali na mizi,
- primerna glasba brez govornih sporočil (sporočila lahko znižajo koncentracijo, saj nas preveč pritegnejo in »kradejo« pozornost),
- promocija vstajanja med delovnim časom.
Vstani! Sprehodi se!
Nekaj nasvetov, kako v vsakodnevno sedenje vnesti čim več gibanja:
- stoječi odmori: odmor za kavo/malico raje kot sede opravimo ob visoki barski mizi – stoje,
- »stoječi« sestanki,
- dvižne mize – najugodnejša kombinacija dela stoje in sede,
- namestitev tiskalnika stran od pisarniške mize,
- sestanki med sprehodom (”walk the talk”),
- sprehodi se do sodelavca – namesto da mu pošlješ e-mail sporočilo,
- aktivni odmori (raztezne in razbremenilne vaje za telo),
- pisarne odprtega tipa in dinamična razporeditev opreme (tiskalnik, uničevalec dokumentov,…),
- namestitev plakatov, ki opominjajo na pomen gibanja,
- menjavanje položaja telesa (preden zamenjaš položaj, vstaneš).
V spodnjem video posnetku si lahko ogledate primer pravilnega položaja telesa pri sedenju za računalnikom:
Pia Lucija Kos
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.