Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.

VSE BO OK

Maša Žilevski

Svetovalka - psihologinja

Moje najljubše leposlovje je delo Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji. Adams pravi, da je na slednjem vodiču v prijaznih in spodbudnih črkah zapisano SAMO BREZ PANIKE. V primeru, da omenjene trilogije v štirih delih ŠE niste prebrali, je velika verjetnost, da se boste v nadaljevanju spraševali, ali nisem slučajno jaz odštopala v neznano galaksijo. Tole je namreč moj Štoparski vodič po Covid galaksiji, na katerem je v sprejemajočih in toplih črkah zapisano VSE BO OK. Vzemite brisačo, stegnite palec in pojdimo na pot.

PLANET PRVEGA VALA

Napad Vogonov na Zemljo bi lahko bil prispodoba za Covid-19. Na začetku leta se nam sanjalo ni, da ima lahko kaj (za nas manj ugodne) načrte z nami in našim preživetjem. Seveda, saj smo ja najpametnejša, najiznajdljivejša, najnaprednejša (in še kakšen presežnik) živa bitja na tem planetu. Če ne celo v celotni galaksiji. Tako presežni smo, da si drznemo vzeti pravico, da uničimo ta planet. Ampak to vse v prid zelo ”resnih in pomembnih” stvari, ki jih te nove generacije človeške vrste (ki nas opozarjajo, kako zelo smo zafurali) ne razumejo. Enako jih tudi ne razumejo te mikro-kronice, ob katerih smo zdaj sami že večino leta v krču.

Le mi sami lahko, ne glede na okoliščine, poskrbimo za lastno dobro počutje

Priznam, tudi meni je krona padla z glave, ko smo spomladi prvič zaprli vrata in se začeli skrivati pred nečem, kar je očem nevidno. Ko je takole krona ležala pred menoj in izgubljala blišč, sem spoznala, kako sem sama tista, ki ji je pripisala vso ”resnost in pomembnost” in kako zdaj to ni več tisto, kar potrebujem. In da je tisto, kar potrebujem lahko potencialno nevarno zame. Skočiti v objem, podati roko, poljubiti lice, se skupaj smejati… nikar!

A ker verjamem, da smo le mi sami tisti, ki lahko, ne glede na okoliščine, poskrbimo za lastno dobro počutje, se nisem brez blišča predano ulegla poleg krone. Pospravila sem jo v predal ter začela plesti novo tiaro. Enako smo počeli vsi. Nekateri so še nekaj časa poskušali na vsak način obdržati prvotno krono. Spet drugi so celo hitreje prepoznali, da je čas za novo pokrivalo.

Mislim pa, da nam je vsem ob tem usklajevanju z novimi okoliščinami postalo jasno, da je naša gonja za vsemi temi ”resnimi in pomembnimi” stvarmi, v resnici umetno ustvarjena bitka za prestol.

Medtem, ko smo se mi mali fevdalci usklajevali z novimi davki, pa si je edina resnična vladarica tega sveta malo spočila. Narava je za trenutek zadihala s polnimi pljuči, medtem ko smo mi zadrževali dih, da ne bi vdihnili kaj preveč. Po dolgo časa smo s tem, ko smo hoteli zavarovati sebe, dejansko varovali tudi njo.

MLEČNA CESTA POLETJA

A ne za dolgo, ker smo le zmagovalci. Višje temperature so prinesle zmagoslavni prelet reaktivcev. In kot da nismo preživeli par mesecev na planetu šole življenja, vesolja in sploh vsega, smo spet pograbili staro krono. Začeli smo siliti na stara pota novega dne.

Nekaj znanja, kaj je res pomembno, smo le prenesli v prakso in se stisnili k tistim, katerih takisti objem je bil pred meseci potencialna grožnja. Praznovali smo poroke, rojstne dni, poletje, življenje. Vendar tako kot imamo mi pravico slaviti lastno življenje, ga ima čisto vsaka entiteta tega sveta. Le da nekatere k temu pristopajo nekoliko bolj skromno in so pripravljene potrpežljivo čakati na ugoden trenutek, medtem ko mi letimo tako blizu Sonca, da se nam topijo možgani.

ČRNA LUKNJA ZIME

In je prišel ugoden trenutek, ko so se spustile temperature ter so spet druge krone v igri. Zdaj pa, kot da se naše kraljestvo spet oži na par kvadratnih metrov in sosed sosedu je spet naenkrat vrag. Nezaupljivo se opazujemo iznad pisanih mask ter odštevamo zadnje dni tega leta, ker potem bo vse drugače. Ne bo. Ampak bo pa vse ok. Ker je že ves čas vse ok, samo mi ne opazimo tega. Ker smo pomembna in resna bitja, ki počnejo ”resne in pomembne” stvari. In ko nas narava ne uboga, potem pa ja ne more biti vse ok.

GALAKSIJA ZAPRTIH SISTEMOV

Res je, norčujem se iz sebe in iz moje vrste. Ampak le zato, ker smo groteskno smešni. In ker verjamem, da če se mislimo tako resno jemati še naprej, bo prepozno. Prepozno, da bi se imeli dobro na kakovosten način. Ob štopanju tega leta namreč razmišljam naslednje.

Narava je zaprt sistem. Nihče in nič ga ne more kontrolirati. Z njo se  le usklajuje, tako kot se ona usklajuje z vsemi elementi tega planeta. Tako smo tudi vsa živa bitja tega sveta zaprti sistemi znotraj nje. Usklajujemo se drug z drugim in z njo. Enako je Covid-19 zaprt sistem, ki išče načine, kako bi se usklajeval z nami. Vse do točke, ko bo najučinkovitejši način usklajevanja, da nas pusti na miru. V tej zgodbi ni nihče šef nikomur, razen vsak od nas sebi. Dokler pa se bomo jemali tako resno, da bomo živeli v prepričanju, da lahko kontroliramo druge in svet okoli sebe, oziroma da lahko okoliščine in drugi ljudje kontrolirajo nas, bomo hranili najhujši virus tega sveta – nesrečnost.

Če je kaj pokazalo to leto, je ravno to, da lahko vsak od nas kraljuje le lastnemu zadovoljstvu. Ključno za zasluženo kronanje pa je, kako skrbimo za naše kraljestvo. Ali prevzamemo osebno odgovornost, ali bomo raje odgovornost preložili na vse te ”pomembne in resne” stvari. Narava bo našla način, da bo zanjo vse ok, z nami ali brez nas. Se nam pa kot štoparjem splača iskati načine, da se ji bo zdelo smiselno obdržati nas na njeni vesoljski ladji.

Narava je zaprt sistem, ki ga nihče in nič ne more kontrolirati, ampak se lahko le usklajuje z njo, tako kot se ona usklajuje z vsemi elementi tega planeta. Tako smo tudi vsa živa bitja tega sveta zaprti sistemi znotraj nje, ki se usklajujemo drug z drugim in z njo. Enako je Covid-19 zaprt sistem, ki išče načine, kako bi se usklajeval z nami do točke, ko bo najučinkovitejši način usklajevanja, da nas pusti na miru. V tej zgodbi ni nihče šef nikomur, razen vsak od nas sebi.

VESOLJE, V KATEREM JE ITAK VSE OK

Štoparski vodnik po galaksiji je znanstvena fantastika in tako se verjetno bere tudi moj zapis. Upam pa, da ste v njem vseeno našli vsaj kakšen košček tudi zase. Da ste ob tem morda prišli v stik z vam lastnim čudovitim sci-fi notranjim svetom. Znotraj njega se skriva vsa moč, da lahko poskrbite za svoje dobro počutje ne glede na norijo zunaj vas. Da prepoznate, kaj so tiste zares pomembne in resne stvari, ob katerih se lahko imate dobro na kakovosten način. Tako vam ob teh praznikih želim, da se v novem letu ne bi jemali preveč resno, ampak da bi se imeli predvsem radi. Namreč nekdo, ki se ima zares rad, skrbi ne le zase, ampak tudi za svet okoli sebe.

Tako vam ob teh praznikih želim, da se v novem letu ne bi jemali preveč resno, ampak da bi se imeli predvsem radi. Namreč nekdo, ki se ima zares rad, skrbi ne le zase, ampak tudi za svet okoli sebe.

Maša Žilevski, svetovalka-psihologinja Competo

Ostali članki

Strateška vloga HRM – Moč in odgovornost, da spreminjamo prihodnost dela in organizacij

06.12.2024
Pogovor s Tamaro Skerbinek, HR poslovno partnerko Weiler Abrasives   Kaj so ključni dejavniki, ki vas motivirajo pri delu z zaposlenimi in kako...

Kakšno bo leto 2025?

06.12.2024
Nina Potisek, partnerka Competo Zagotovo zahtevno, kar ugotavljamo že v procesih planiranja in postavljanja ciljev. To pa v resnici ni nič novega,...

Svoje (ne)sreče kovači

04.12.2024
Maša Žilevski, psihologinja-svetovalka Competo   Uvodnik naših decembrskih e-novic Med vrsticami se zaključuje s pomembno mislijo:...