Pri mojem delu veliko delam z inženirji in tehničnimi poklici. In kar nekaj let, če ne desetletij, je veljajo, da so na tem področju Nemci res vodilni.
Nemški inženirji so natančni, premišljeni, vse kar naredijo, pilijo toliko časa, da »klapa u nulo«. S tal v njihovi proizvodnji bi lahko jedel in ko te nekam pošljejo, to storijo vljudno.
Balkanska agilnost?
Vse prevečkrat so se slovenski strokovnjaki primerjali z njimi in prišli do rezultata, da jim manjka še to in ono, da bi bili tako dobri. Velikokrat sem slišala: »Mi pa kar tako brez načrtovanja nekaj naredimo, saj veš, tista balkanska varianta »rodi stvori«.« Pa smo začeli pogledovati k Nemcem, sprejemati pravilnike, pa postopke, pa standarde kakovosti… In se skoraj ustrelili v koleno.
Mi pa kar tako brez načrtovanja nekaj naredimo, saj veš, tista balkanska varianta »rodi stvori«.
Sprejeli smo njihov način, želeli smo tekmovati na njihovem domačem terenu, kjer imajo stoletno tradicijo. Karkoli smo naredili, nikoli ni bilo dovolj dobro. Za inženirje samo po sebi to ni taka težava, saj vendar uživajo v tem, da delajo stvari vedno boljše. Z vidika dodane vrednosti, pozicioniranja našega dela in konec koncev samozavesti, pa je zgodba drugačna.
Če bi gradili svojo samostojnost na agilnosti…
A na srečo je prišla agilnost. Kot kompetenca, kot način dela, kot način razmišljanja. Zdaj je situacija obratna: drugačen način dela bi se šli Nemci. Kar nekaj izzivov imajo s tem, saj agilnih principov ne moreš napisati v pravilnik, v jasno strukturo, v agilnem načinu dela navidezno ni reda in ni hierarhične strukture. A glej ga zlomka, oni uspešno transformirajo svoje organizacije v bolj agilne. Hitro se učijo in – kar je hujše – agilnosti učijo tudi nas.
Zakaj se mi zdi to hujše? Ker smo pozabili, da so sedaj oni na našem terenu. Sem toliko stara, da se še spomnim leta 1991, ko smo se osamosvajali. Kolegi v Švici so me spraševali, kaj ima Slovenija: ali ima naravna bogastva, ali kaj drugega? Na čem bomo Slovenci lahko gradili svojo samostojnost?
Kaj ima Slovenija: ali ima naravna bogastva, ali kaj drugega? Na čem bomo Slovenci lahko gradili svojo samostojnost?
Vprašanje me je presenetilo in morala sem kar malo razmisliti. Nisem vedela, kaj je pravi odgovor, zato sem odgovorila, da nimamo nobenih posebnih naravnih bogastev (lepa narava takrat to še ni bila, železove rude pa tudi nismo imeli več). Vedno pa sem povedala, da se mi zdi, da smo si tako želeli nekaj delati samostojno in tudi za lasten žep, da bomo že nekaj našli, da bomo preživeli.
Podjetja, ki so bila takrat obrtniška, so danes multinacionalke, prepoznali smo, da imamo naravna bogastva oziroma bogato naravo. Marsikatero slovensko podjetje je znalo prepoznati svetovne trende ali pa trmasto vztrajati pri ideji in jih kreirati, kar je pripeljalo do neverjetnih zgodb o uspehu.
Agilnost v genih
Zato me malce jezi, da bi se od Nemcev učili agilnosti. Ni šans. To je naš teren. To je »rodi-stvori«. To je kompetenca. Nekaj kar je naše, kar nam je v genih. Danes ideja, jutri ali pojutrišnjem smo že sposobni nekaj narediti. Pa imamo prvi sprint. Čez mesec dni, je to lahko že prototip. Čez tri mesece tako imenovalni MVP in čez pol leta že na trgu. Ne zato, ker se gremo scrum, Kanban, ali ostale stvari, temveč ker imamo kompetenco agilnost v genih. Živeli!
Zato me malce jezi, da bi se od Nemcev učili agilnosti. Ni šans. To je naš teren. To je »rodi-stvori«.
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.