Gostujoči blog
Na začetku svoje kariere smo vsi na trg delovne sile vstopili polni radovednosti, energije in »pameti«, ki smo jo pobrali na fakultetah. Vsaj če sklepam po sebi, je to obdobje tisto, ko smo najbolj prepričani v lastne sposobnosti in to samozavest z dostikrat prevelikim zanosom sejemo naokoli. Z vstopom v realen svet pa kmalu pridemo do spoznanja, da smo kar se tiče znanja in izkušenj, šele na začetku poti. Če imamo srečo, imamo takrat ob sebi zrelejše in izkušenejše sodelavce, vodje, mentorje, coache, ki nas vodijo pri naši preobrazbi iz nadebudnih diplomirancev, ki so osvojili vsa znanja na tem svetu, k nekoliko bolj prizemljenim, uvidevnim in preudarnim članom ekip, v katerih delujemo.
Čisto na vrhu imaš v rokah dirigentsko palico
Za to obdobje na srečo obstaja mnogo literature, programov in iniciativ, ki so naš prvi stik s coachingom v profesionalnem smislu. Še zdaj se spomnim delavnic z naslovi kot: »Prodaja za neprodajalce«, »Učinkovito upravljanje s časom«, »Vodenje neprijetnih pogovorov«. Takrat sem kot spužva srkal znanje in izkušnje drugih. Mnogo tistih lekcij mi je prišlo prav tako takrat, kot tudi sedaj. Po recimo dobrih 15ih letih kariere imam danes čedalje več lastnih primerov za lekcije, ki sem jih spoznaval kot petindvajsetletnik. S časom in tudi s prevzemanjem čedalje bolj kompleksnih in odgovornih nalog, pa se je količina časa, ki sem jo namenil odkrivanju zakonitosti vodenja ljudi, občutno skrajšala. Ravno tako z vzponom po organizacijski piramidi prideš do tega, da se s tvojim osebnim razvojem ukvarja čedalje manj ljudi, sam pa se ukvarjaš z osebnim razvojem čedalje več ljudi. In ko si čisto na vrhu, ugotoviš da kar naenkrat v orkestru ne igraš več inštrumenta, ampak imaš v rokah dirigentsko palico.
Ravno tako z vzponom po organizacijski piramidi prideš do tega, da se s tvojim osebnim razvojem ukvarja čedalje manj ljudi, sam pa se ukvarjaš z osebnim razvojem čedalje več ljudi. In ko si čisto na vrhu, ugotoviš da kar naenkrat v orkestru ne igraš več inštrumenta, ampak imaš v rokah dirigentsko palico.
Meni največji izziv na tej točki je bil, kako ohranjati samodisciplino in motivacijo. Najtežje (vsaj meni) je sam sebi postavljati cilje, ohranjati motivacijo in disciplino ter odgovarjati sam sebi. Seveda vsak vodja podjetja odgovarja tako zaposlenim, lastnikom, strankam in državi, ampak načeloma imaš na tem položaju največ svobode pri oblikovanju ciljev in poti, kako se jih bo doseglo. Če imaš rad svoje ljudi in podjetje, se hkrati z njim povsem poistovetiš, kar pa je izjemno v dobrih časih in potencialno pogubno v slabih časih. Začneš se spraševati, kakšen del tebe predstavlja podjetje, ki ga vodiš in kdo sploh si brez njega. Zato je v tovrstnih položajih še bolj koristno zraven sebe imeti dobrega coacha.
Če imaš rad svoje ljudi in podjetje, se hkrati z njim povsem poistovetiš, kar pa je izjemno v dobrih časih in potencialno pogubno v slabih časih.
Cocahing – cilj ni bil postati najboljši vodja na svetu, ampak postati boljša verzija samega sebe
Ljudje smo si različni in tako tudi potrebujemo coache za različne stvari. Nekaterim bolj pašejo konkretni napotki, morda celo šablone in spiski, da lahko svoje razmišljanje spravijo v neke splošno sprejete in produktivne okvirje, drugim bolj paše coaching na način, ki je morda bolj usmerjen k temu, da najdeš svoj “raison d’etre” v poslovnem in osebnem življenju in da razumeš kako se tvoji osebni cilji prepletajo s cilji organizacije in spoznaš, da je na dolgi tako zate kot za organizacijo, ki jo vodiš, dobro vedeti kje so meje med enim in drugim. Meni bližji je bil drugi način in cilj je bil, da se po koncu coachinga bolje počutim v svoji koži in v vseh vlogah, ki jih opravljam. Cilj ni bil postati najboljši vodja na svetu, ampak postati boljša verzija samega sebe, ki sebi in okoli sebe dela več koristi kot škode. Zaenkrat sem zadovoljen z rezultati, kot povsod pa to ne pomeni, da je cilj dosežen, temveč je to samo znak da sem na dobri poti, ki upam, da se še dolgo ne bo končala.
Cilj ni bil postati najboljši vodja na svetu, ampak postati boljša verzija samega sebe, ki sebi in okoli sebe dela več koristi kot škode. Zaenkrat sem zadovoljen z rezultati, kot povsod pa to ne pomeni, da je cilj dosežen, temveč je to samo znak da sem na dobri poti, ki upam, da se še dolgo ne bo končala.
Gostujoči blog – Miha Žerko, predsednik uprave SRC , d.o.o.
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.