Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.

Zakaj se bojimo multidisciplinarnosti?

Miha Novak

Partner in strateški svetovalec

Multidisciplinarnost je beseda, o kateri se veliko govori že zadnjih »n« let. Sploh ni več moderna, saj velja vsesplošno prepričanje, da je v današnjem svetu na nekaterih področjih nujna. Vendar v praksi ugotavljam, da redko zaposlimo multidisciplinarnega sodelavca, razen, če ga dobro poznamo.

Time in ekipe še sestavljamo multidisciplinarno, ko iščemo novega sodelavca pa se preveč podjetij omeji zgolj na specifična področja, ki jih iščejo pri novo zaposlenem. Pa vendar smo vsi imeli sodelavce, ki so bil iznajdljivi na številnih področjih in so znali povezovati. Kajne? Ponavadi so takšni sodelavci zelo cenjeni v obstoječih sistemih, težje pa menjajo zaposlitve.

Šola in multidisciplinarnost vsaka na svojem bregu

Tudi mene so že v otroštvu zanimala številna področja. Nisem vedel, kam bi šel v srednjo šolo, kaj šele kaj bi študiral. Tudi ko so mi svetovali pri testih za usmerjanje, so rekli: »Karkoli izberi, ne boš imel problemov.« Danes bi rekel hvala lepa, vendar se ne bi zadovoljil s takšnim strokovnim mnenjem.

Študijski sistem v mojih časih ni promoviral multidisciplinarnih študijev. Še tiste, ki so bili na voljo, so vsi gledali nekoliko postrani, ker študentje niso bili v ničemer potem zares dobri strokovnjaki. Fakultete so raje usposabljale nepismene strokovnjake brez vsakih veščin vodenja kot vsestranske in zvedave inženirje, ki bi znali svoje delo predstaviti širši javnosti in bi iskali uporabno vrednost znanstvenih raziskav. S stališča fakultet in študija je po mojem mnenju multidisciplinarnost ključen dejavnik pri povezavi znanosti z gospodarstvom, ki se izboljšuje, vendar je pri nas daleč od ravni v drugih državah, kot so na primer ZDA.

multidisciplinarnost je ključna za povezovanje z gospodarstvom

»Butaste« ideje?

Ker je stopnja strokovnosti posameznih področij že na izredno visokem nivoju, jo razen redkih specialistov običajni ljudje težko razumemo. V današnjem svetu je težko najti revolucionarno novo idejo. Moj pogled je, da ima večina novih prebojnih idej v 21. stoletju primes multidisciplinarnosti in je prav to tista siva cona, ki je še nismo dovolj izkoristili in nas lahko pelje na neznana področja.

Bom navedel zelo enostaven primer, ki ga vedno rad ponavljam. Ni vezan na revolucionarne ideje, je pa uporaben v vsakdanjem življenju. Z očetom sva oba elektroinženirja. Nekajkrat letno pripeljeta mama in žena v pogovore kakšno idejo, ki se nama zdi z očetom prav »butasta« in neuresničljiva. Kot tipična inženirja sva ju pogosto kar malo zaničljivo zavrnila. Vendar mi pogosto ta ideja ponoči ni dala miru (verjetno tudi zaradi užaljenosti ženskega dela) in sem jo vrtel po glavi. Veste, kako sem se sam butasto počutil, ko sem zjutraj potiho priznal obema, da bi se nekaj podobnega, kot sta predlagali, vendar dalo uresničiti? Ne na njun način, ampak dovolj blizu, da je postala ideja uporabna. Inženirji smo pogosto ujeti v dogmah, kaj je mogoče narediti in česa ne. In to ne velja samo za inžinirje. Potrebujemo sodelovanje, »butaste« ideje, da nam kravžljajo možgane in nas iz začaranega kroga vržejo v spiralo. To je eden ključnih gonil današnjega razvoja, ki nas dela uspešne. Tako podjetja kot posameznike.

Iščimo multidisciplinarnost tudi v življenjepisih

Zato toplo priporočam, da naslednjič, ko berete življenjepis, razmišljate tudi o multidisciplinarnosti. Kako je nekdo povezoval različna področja. Kako se bo lahko uspešno prilagajal novim dinamičnim razmeram na trgu, ki vas zagotovo čakajo. To, kar je dovolj dobro danes, čez nekaj let ne bo več. Cikli monetizacije in razvoja se obračajo vedno hitreje. Ne iščite samo nekoga, ki ustreza današnjim specifikacijam delovnega mesta, temveč nekoga, ki bo lahko prehajal med področji, osvajal potrebna nova znanja, povezoval ideje in pomagal podjetju slediti spirali in se ne vrteti v krogu. Na koncu koncev je to ceneje, saj je iskanje ter uvajanje novega sodelavca bistveno dražje kot razvoj obstoječih zaposlenih.

 

Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.

Ostali članki

Strateška vloga HRM – Moč in odgovornost, da spreminjamo prihodnost dela in organizacij

06.12.2024
Pogovor s Tamaro Skerbinek, HR poslovno partnerko Weiler Abrasives   Kaj so ključni dejavniki, ki vas motivirajo pri delu z zaposlenimi in kako...

Kakšno bo leto 2025?

06.12.2024
Nina Potisek, partnerka Competo Zagotovo zahtevno, kar ugotavljamo že v procesih planiranja in postavljanja ciljev. To pa v resnici ni nič novega,...

Svoje (ne)sreče kovači

04.12.2024
Maša Žilevski, psihologinja-svetovalka Competo   Uvodnik naših decembrskih e-novic Med vrsticami se zaključuje s pomembno mislijo:...