Individualni coaching

Coaching se je razvil iz koncepta športnega trenerstva. Najprej se je pojavil na poslovnem področju, kasneje pa se razširil tudi na področje izobraževanja, karierne orientacije in osebnostnega razvoja.

Zakaj individualni coaching?

Individualni coaching je namenjen razvoju osebnih in poklicnih potencialov posameznika z namenom, da udeleženci razvijejo ustrezno kondicijo, spretnosti za dosego ciljev in izboljšajo nivo kompetenc.

Coaching srečanja trajajo 90 minut, ker so zelo poglobljena in se dotikajo različnih tematik. Za dobro učinkovitost coachinga predlagamo 10 srečanj, ki potekajo v razmaku 14 dni oz. vsaj 1 krat mesečno. V začetnem delu coachinga je vključeno tudi psihološko testiranje ter interpretacija psiholoških rezultatov. Na ta način klient pridobi raznoliko paleto informacij, ki jih lahko upošteva pri nadaljnjem razvoju svojih potencialov. Pri načrtovanju poteka coachinga se prilagodimo potrebam naročnika in klienta.

Kaj coaching je in kaj ni?

Individualni coaching je interaktiven proces, namenjen razvijanju in nadgradnji klientovih potencialov. Coach z uporabo določenih tehnik spodbuja klientove miselne procese, s katerimi lahko klient hitreje in bolj učinkovito dosega boljše rezultate. Coaching sestoji iz ocenjevanja klientovih potreb, sodelovanja s klientom pri oblikovanju rešitev in iskanju strategij, ki tako posamezniku kot organizaciji pomagajo doseči zastavljene cilje.

Glavni cilj coachinga je zmanjšati ovire na poti do ciljev in pomagati posamezniku, da v polnosti uporabi svoje potenciale.

Coach v pogovoru s klientom uporablja izbrana vprašanja/naloge, s katerimi spodbudi razmišljanje, raziskovanje lastnih potencialov, iskanje še neodkritih možnosti ali strategij. Še nekaj drugih značilnosti coachinga: 

• Coach ni sugestiven – posamezniku nikoli ne predlaga rešitev ali konkretnih predlogov.
• Coaching temelji izključno na spodbujanju posameznikovega mišljenja na način, da sam oblikuje strategije – tako jih hitreje ponotranji in učinkoviteje prenese v prakso.
• Coaching se osredotoča na sedanjost z namenom razviti učinkovitejše vedenje in strategije za prihodnost.

V praksi se pogosto zgodi, da ne vemo točno, kaj coaching je in kaj coaching ni. Tako se zgodi, da se vloga coacha zamenjuje z vlogo mentorja, svetovalca ali celo psihoterapevta. V nadaljevanju bomo skozi razlage predstavili, kakšne so pravzaprav razlike med temi pristopi in pri katerih izzivih se posluževati katerega.

Coaching ni svetovanje 

Svetovalec je oseba, ki se je specializirala na točno določenem področju. Ima strokovno/tehnično znanje, izkušnje in vire, s katerimi vam lahko svetuje pri tem, na kakšen način opravljati zelo specifičen del svojega dela.

Svetovalec vam tako poda konkretne nasvete in rešitve, ki temeljijo na njegovi praksi in znanju, medtem ko vas coach spodbuja, da samostojno oblikujete rešitve.

Za razliko od coachinga svetovalec ne želi razvijati ali izboljšati vaših veščin in znanj, temveč uporabi svoje, da vam pomaga pri doseganju zastavljenega cilja.

Nasveti svetovalca so lahko zelo dobri, vendar ni nujno, da so uporabni vsem ljudem ali podjetjem. Svetovalci so pogosto zunanji – podjetja jih najamejo takrat, kadar potrebujejo njihovo pomoč pri izzivih npr. na področju managementa, upravljanja s kadri, gospodarstva, prava, okoljevarstva…

Primer svetovanja: Podjetje najame zunanjega HR svetovalca, da mu svetuje pri oblikovanju bolj učinkovitega selekcijskega in onboarding procesa, s pomočjo katerega bi lahko izbrali dobre kandidate in jih tudi znali obdržati v podjetju.

Coaching ni mentoriranje

Mentorstvo je proces, v katerem mentor s svojimi izkušnjami in znanjem usmerja, vodi  ter svetuje manj izkušenemu mentorirancu.

Med njima se oblikuje mentorski odnos, skozi katerega mentor deli svoje izkušnje in znanja, ki si jih je nabral tekom lastne kariere z namenom, da praktično usposobi mentoriranca za kakovostno opravljanje dela. Pri tem gre predvsem za učenje na podlagi izkušenj nekoga drugega. Coaching pa spodbuja, da se učimo na podlagi lastnih izkušenj z namenom, da svoja vedenja še izboljšamo, treniramo nova vedenja in oblikujemo učinkovitejše navade.

Pri mentorstvu gre torej za prenašanje znanja in izkušenj, ki jih mentoriranec lahko uporabi ali ne.

Mentorji so lahko podobno kot coachi znotraj podjetja ali pa si jih poiščemo kot zunanje.

Primer mentoriranja: Mateja prevzame vlogo kadrovske službe v podjetju, ki tega oddelka prej ni imelo. Sama je že delala na področju podpore kadrovski službi, zato se obrne na vodjo v prejšnji službi, če jo lahko mentorira pri tem, kako v podjetju vzpostaviti in voditi kadrovsko službo.

Coaching ni treniranje 

Trener je strokovnjak, ki bi preko strukturiranih delavnic, izobraževanj ali usposabljanj deli znanja in izkušnje bodisi na področju strokovno-tehničnih/ trdih veščin (npr. programiranje, znanje tujih jezikov, upravljanje s stroji) bodisi na področju medosebnih, mehkih veščin (npr. vodenje, podajanje povratnih informacij, sodelovanje).

Trener prenaša znanje na strukturiran in v učenje usmerjen način, pogosto v obliki enkratnega dogodka (npr. pokaže neko tehniko, ki jo udeleženci nato trenirajo). Coaching pa je dlje časa trajajoč in nestrukturiran proces, ki je usmerjen v razvoj in nadgradnjo znanja ter veščin.

Medtem ko trener podaja konkretne napotke in tehnike, pa coach s premišljeno zastavljenimi vprašanji spodbuja našo samorefleksijo ter samoiniciativno oblikovanje rešitev, ki so skladne z našimi vrednotami, naravo dela in izzivi.

Trenerji običajno delajo s skupino, coaching pa večinoma poteka individualno, kar omogoča coaching strategijo prilagoditi potrebam, izzivom in napredku posameznika.

Primer treninga: Podjetje opazi, da ima več zaposlenih v klicnem centru izziv komunicirati z zahtevnejšimi strankami, ki kričijo, so nepotrpežljive in nespoštljive. Za celotni klicni center zato organizira delavnico, kjer jih bodo naučili komunikacije z zahtevnejšimi strankami. Na delavnici trener zaposlenim predstavi teorijo in tehnike, s katerimi lahko pomirijo stranko in uspešno izvedejo prodajni razgovor.

Coaching ni psihoterapija ali psihološko svetovanje

Psihološko svetovanje je za razliko od coachinga osredotočeno predvsem na klientovo duševno zdravje (čustvovanje, doživljanje in vedenjske vzorce) z namenom, da izboljšanja kakovosti življenja.

Na psihološko svetovanje pridejo osebe, ki se srečujejo z določeno situacijo (stisko, težavo) zaradi katere imajo občutek izgube kontrole nad pomembnimi vidiki svojega življenja.

V primerjavi s psihološkim svetovanjem je psihoterapija še daljši in globlji proces, namenjen posameznikom, ki si želijo temeljitejših in bolj trajnih sprememb pri sebi.

V primerjavi s coachingom se osredotočata na sedanjost in preteklost. Coaching se medtem bolj usmerja v prihodnost, doseganje ciljev, razvoj klientovih potencialov in povečanje učinkovitosti, bodisi na osebnem ali poslovnem področju.

Primer psihološkega svetovanja: Lovro je ravno v procesu ločitve, ki ga zelo obremenjuje. Opazi, da na svojem delovnem mestu večkrat vzkipi, se težje osredotoči in je zelo občutljiv na vedenje sodelavcev. Ves čas razmišlja o tem, kako se bo izšla ločitev, zato ne utegne kakovostno opravljati svojega dela. Lovro se odloči, da bi se želel o svoji stiski pogovoriti s psihologom.

Kdo so naši coachi?

Ana Domenis Cankar, univ. dipl. psih.

Univerzitetna diplomirana psihologinja, ki se izobražuje za psihoterapevtko, izvaja na Competu delavnice za podjetja na temo motivacije in samomotivacije, učinkovitega komuniciranja, medosebnih odnosov, osebne odgovornosti, uspešnega vodenja, stresa in ostale delavnice za vodilne kadre ter zaposlene. Poleg dela na gospodarskem področju izvaja tudi psihološka svetovanja za posameznike in pare. Delovne izkušnje in znanja s področja psihologije je 4 leta pridobivala tudi kot asistentka na Oddelku za biopsihologijo na Univerzi na Primorskem. Poleg izobraževanj izvaja psihološka testiranja in profiliranja posameznikov za njihov osebni in karierni razvoj.

Nekatera podjetja, kjer je Ana Domenis Cankar izvedla predavanja ali delavnice:

• Arcont
• PWC
• Steklarna Hrastnik
• DM – Drigerie Markt
• KovinosMercator
• Triglav Skladi

Nina Potisek, univ. dipl. pravnica s pravosodnim izpitom

Nina je univerzitetna diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom.  Kot direktorica je vodila različne enote: pravno pisarno, ravnanje s človeškimi viri in procesno podporo – korporativno integriteto in skladnost poslovanja, trajnostni razvoj, kakovost in varnost.

Na Competu se ukvarja s projekti s področja razvoja organizacij, vodenja, postavljanja sodobnih kadrovskih sistemov in razvoja ljudi.

Reference:

• Olma
• Trelleborg
• Knauf Insulation
• Slovenske Železnice
• Enertec
• Akids
• Premogovnik Velenje

Maša Žilevski, univ. dipl. psih.

Maša Žilevski, univ. dipl. psih, kot del ekipe razvoja kadrov v Competu izvaja psihološka profiliranja ter individualne posvete o potencialih posameznikov glede na rezultate testiranj. Izdeluje modele kompetenc ter pripravlja priročnike in gradiva za podporo implementaciji modelov. Samostojno izvaja delavnice, pripravlja team buildinge in ocenjevalne centre ter sodeluje pri izvajanju programa za usposabljanje internih coachev. Ustvarja tudi vsebinski del programov v spletni aplikaciji za razvoj kompetenc Potendo. Ob delu se usposablja za pridobitev naziva psihoterapevtke s področja Realitetne terapije in izvaja coaching supervizije.

Reference:

• Galerija Gosposka d.o.o.
• Telekom Slovenije d.d.
• dm d.o.o.
• Big Bang d.o.o.
• Arcont d.o.o.

Manca Grom, mag. psih.

Kot del ekipe razvoja kadrov v Competu sodeluje predvsem pri izdelavi modelov kompetenc, vodi razvojno-ocenjevalne centre ter organizira team buildinge. Ob tem pripravlja tudi priročnike in materiale za različne tematike (npr. letne razgovore, medgeneracijsko sodelovanje, selekcijski vedenjski intervju). V spletni aplikaciji za razvoj kompetenc Potendo sodeluje pri izvedbi uvodnih delavnic za uporabnike, pripravlja programe in skrbi, da trening kompetenc poteka nemoteno. Izvaja psihološko profiliranje in sodeluje pri izvajanju programa za usposabljanje internih coachev. Trenutno se usposablja za pridobitev naziva psihoterapevtke s področja Realitetne terapije.

Reference:

• Zavarovalnica Triglav
• Telekom Slovenije
• Krka
• Luna TBWA
• AMZS
• Generali
• Unicredit Bank